IMAGIARO I SLOVESKA KULTURA IDETIFIKACIJA
Povzetek
Following Castoriadis' theory of social imaginary, as well as N. Frye's and Riceour's concept of narrative construction of society, the author shows a possibilty to use the notion of »founding myth« in the discussion of the Slovenian national identification. The founding myth is understood as a means of homogenisation which takes part in the process of constituting the social imaginary significations. The constitution of the founding myth is intertwined with material praxis and with the so called stock responses. The author shows some of the key mechanisms that have been involved in the formation of the Slovenian national identification, especially the feeling of endangerment and the bifocality of identification, which are both understood as stock responses. The 19th Century and the rise of jansenism were crucial in forming these stock responses, thus the author gives a brief description of the magazine Novice which has been established in 1848.
Prenosi
Literatura
Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998.
Bourdieu P. Language and Symbolic Power / P. Bourdieu. Cambridge: Polity Press, 1994.
Castoriadis C. The Imaginary Institution of Society / C. Castoriadis. Cambridge: Polity
Press, 1997.
Debeljak A. Individualizem in literarne metafore naroda / A. Debeljak. Maribor: Založba
Obzorja, 1998.
Frye 4. Anatomy of Criticism / N. Frye. Princeton: Princeton UP, 1973.
Frye 4. The Stubborn Structure / N. Frye. London: Methuen & Co, 1974.
Gestrin F., Melik V. Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918 /F. Gestrin
in V. Melik. Ljubljana: DZS, 1966.
Grafenauer B. Zgodovina slovenskega naroda, 5 knj. / B. Grafenauer. Ljubljana: DZS, 1974.
Grafenauer B. Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj / B.
Grafenauer. Ljubljana: Slovenska matica, 1987.
Grafenauer B. Slovenski zgodovinski prostor in država / B. Grafenauer // Nova revija, št.
134-135. Ljubljana, 1993. S. 167-187.
Grafenauer B. Karantanija / B. Grafenauer. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.
Grafenauer I. Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva / I. Grafenauer. Celje:
Mohorjeva družba, 1973.
Grdina I. Od rodoljuba z dežele do meščana / I. Grdina. Ljubljana: Slovenska matica, 1999.
Hladnik M. Slovenska diskusija o zgodovinski povesti in zgodovinskem romanu / M. Hladnik
// Slavistična revija, l. 44, št. 2. Ljubljana, 1996. S. 201-221.
Juvan M. Imaginarij Kersta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije / M. Juvan.
Ljubljana: Literatura, 1990.
Juvan M. Modernost Krsta pri Savici? / M. Juvan // Romantična pesnitev (Obdobja 19) / ur.
M. Juvan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi-tuji jezik FF, 2002. S. 347-362.
Kos J. Duhovna zgodovina Slovencev / J. Kos. Ljubljana: Slovenska matica, 1996.
Kos J. Primerjalna zgodovina slovenske literature / J. Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2001.
Kos J. Puškinov roman v verzih in Prešernova povest v verzih kot genološki problem / J. Kos
// Romantična pesnitev (Obdobja 19) / ur. M. Juvan. Ljubljana: Center za slovenščino
kot drugi-tuji jezik FF, 2002. S. 3-12.
Makarovič J. Od Črne boginje do Sina božjega; slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov
/ J. Makarovič. Ljubljana; Pisa: Fakulteta za družbene vede; Università degli studi di
Pisa, 1998.
Paternu B. Slovenska literarna kritika pred Levstikom / B. Paternu. Ljubljana: Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani - Univerzitetna založba, 1960.
Paternu B. Pogledi na slovensko književnost: študije in razprave, 2 zv. / B. Paternu.
Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974.
Schmidt V. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, 3 zv. / V. Schmidt. Ljubljana:
Delavska enotnost, 1988.
Skušek-Močnik Z. (ur.) Ideologija in estetski učinek / Z. Skušek-Močnik. Ljubljana:
Cankarjeva Založba, 1980.
Slodnjak A. Slovensko slovstvo / A. Slodnjak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968.
Therborn G. Ideologija moči in moč ideologije / G. Therborn. Ljubljana: Cankarjeva založba,
1984.
Zgonik 4. Podobe slovenstva / N. Zgonik. Ljubljana: Nova revija, 2002.
Zwitter F. O slovenskem narodnem vprašanju / F. Zwitter. Ljubljana: Slovenska matica,
1990.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
