TITOVO NOVO RUHO
Povzetek
This work explores the presence of Tito in contemporary Croatian literature and analyzes his importance in the context of the ex Yugoslavian intercultural community. The study reveals that Tito is even more present in the virtual world of the Internet as an interesting form of auto-irony and as a particularly significant expression of the “collective unconsciousness”.
Prenosi
Literatura
Zagreb: Rende – Postscriputm.
Bahtin, M. 1989. O romanu, Beograd: Nolit.
Banac, I. 1990. Sa Staljinom protiv Tita, Zagreb: Nakladni zavod Globus.
Eliade, M. 2004. Aspekti mita, Zagreb: Demetra, Serija Aretej.
Gilić, N. 2003. Kameni horizonti – model socrealističke prezentacije i hrvatska
kultura pedesetih, u: Komparativna povijest hrvatske književnosti: zbornik radova V.
Krugovi i hrvatska književnost pedesetih godina prošlog stoljeća (Ur. M. Tomasović;
V. Glunčić–Bužančić), Split: Književni krug.
Kim, Y.Y. 1991. Intercultural communication competence: A systems-theoretic view,
u: International and Intercultural Communication Annual, Newbury Park, CA: Sage,
str. 259-275.
Lasić, S. 1993. Krležologija ili povijest kritičke misli o Miroslavu Krleži, knjiga IV,
Zagreb: Globus.
Mataga, V. 1995. Književna kritika i ideologija, Zagreb: Školske novine.
Mathiesen – Hjemdahl, K. 2006. Slijedeći neke od Titovih putešestvija. Interpretacije
transformacija, : O Titu kao mitu. Proslava Dana mladosti u Kumrovcu (Ur. N.
Škrbić-Alempijević i K. Mathiesen-Hjemdahl), Zagreb: FF press.
Nora, P. 2006. Između pamćenja i historije. Problematika mjesta, u: Kultura
pamćenja i historija (Prir. M. Brkljačić i S. Prlenda), Zagreb: Golden marketing –
Tehnička knjiga
Novačić, D. 2002. SFRJ za ponavljače, Beograd: .
Pletenac, T. 2006. Tito – naknadna biografija, u: O Titu kao mitu. Proslava Dana
mladosti u Kumrovcu (Ur. N. Škrbić-Alempijević i K. Mathiesen-Hjemdahl), Zagreb:
FF press.
Szilard, L. 1984. Karnevalizacija, u: Pojmovnik ruske avangarde 1 (Ur. A Flaker i D.
Ugrešić), Zagreb: Grafički zavod Hrvatske, Zavod za znan. o književnost FF-a u
Zagrebu.
Solženicyn, A. 2003. V kruge pervom, Moskva: Drofa/Veče.
Škrbić - Alempijević, N. 2006. „Mi smo folklor“. Kumrovački pioniri i druge
preobrazbe na proslavi Titova 112. rođendana, u: O Titu kao mitu. Proslava Dana
mladosti u Kumrovcu (ur. N. Škrbić-Alempijević i K. Mathiesen-Hjemdahl), Zagreb:
FF press, s.
Ugrešić, D. 1996. Kultura laži, Zagreb: Arkzin.
Williams, R. 2006. Analiza kulture, u: Politika teorije. Zbornik rasprava iz kulturalnih
studija. (prir. Dean Duda), Zagreb: Disput.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
