СОЦИОЛИНГВИСТИЧКИ АСПЕКТИ НА МАКЕДОНСКИОТ ЈАЗИК:ОД САТНДАРДИЗАЦИЈА ДО АКТУЕЛНИТЕ ТЕНДЕНЦИИ
Povzetek
The paper deals with various aspects relating to Macedonian: from a diachronic aspect the prestige of languages spoken in Macedonia through history shows a variety of languages which had prestige in the region - Greek, Latin, Serbo-Croatian, which had a significant impact on language development as well as the bilingualism and diglossia which were present in the course of several centuries. 2. The standardisation of Macedonian language is an important event regarding the Macedonian nation and state. Krste Misirkov with his work on recognition of Macedonian at the beginning of XXth century, and Blaze Koneski who made a great contribution with his work in the Commission for Literary Macedonian Language during 1944, are the two main figures in Macedonian linguistics concerning the standardisation process. 3. Regarding the status of Macedonian language today it should be pointed out that the change of Article 7 of the Constitution in 2002 has brought a new process in direction of granting an official language status for another language spoken by at least 20% of the population; this could be characterized as a situation which is one step away from bilingualism on the one hand, and on the other - there is a development of abandoning the concept of an official language as a cohesion factor in the country. The integrative role of official languages in European countries is a very common policy concept apart from respecting regional and minority languages, and it should be taken in regard when resolving the language/s status in Macedonia. 4. In reviewing the current linguistic tendencies it is unavoidable to consider the anglicisms in Macedonian used on different levels of language application. It is being viewed as a part of a global process relating to the presence of English as a lingua franca in almost every field of human interaction. 5. The processes regarding the languages in Europe include two developments: the official language status of one particular language vis-à-vis the respect for multilingualism in the European countries and promotion of minority language use. These two processes are not always compatible and they might lead to a situation where “the micronationalisms might diminish the importance of official languages”, as Calvet (2002: 185) is pointing out. In this context the language situation in Macedonia should be observed closely in regard to gaining balance between the official language/s and the rights as well as obligations of minority groups.
Prenosi
Literatura
политика или политизирање на јазикот. во: Јазичната политика и статусот на
македонскиот јазик, Институт за македонски јазик „Крсте Мисирков“: Скопје.
Ѓуркова, Александра. 2005. Македонскиот јазик и светските јазични тенденции.
во Литературен збор: Скопје. год. LII/1-3. стр.
Ѓуркова, Александра. 2006. Билингвизмот и јазичната политика. во Литературен
збор: Скопје. год. LIII/1-3, стр.42-50.
Македонски јазик. 1998. Najnowsze dzieje języków słowańskich, red. Liljana MinovaG'urkova, Uniwersytet Opolski- Instytut Filologii Polskiej: Opole.
Минова-Ѓуркова, Лилјана. 2002. Лексиката, нормата и јазичното планирање, во
Норма и речник, зборник на трудови од научен собир, Институт за македонски
јазик „Крсте Мисирков“: Скопје.
Boyer, Henri. 2001. Introduction à la sociolinguistique. Dunod: Paris..
Bugarski, Ranko. 2005. Jezik i kultura. XX vek: Beograd.
Calvet, Louis-Jean. 1999. Pour une écologie des langues du monde. Plon: Paris.
Calvet, Louis-Jean. 2002. La sociolinguistique. 4 edn. Presses Universitaires de France:
Coll. "Que sais-je?": Paris.
Calvet, Louis-Jean. 2002. Le marché aux langues. Les effets linguistiques de la
mondialisation. Plon: Paris.
Crystal, David. 1998. English as a global language. Canto edn. Cambridge University
Press: Cambridge.
Crystal, David. 2001. Language and the Internet. Cambridge University Press:
Cambridge.
Halliday, M.A.K. 1978. Language as social semiotic. Edward Arnold: London.
Lenček, Rado L. 1983. On Sociolinguistic Determinants in the Evolution of Slavic
Literary Languages. In: Stone G. and Worth D. (eds.) The Formation of the Slavonic
Literary Languages, Proceedings of a Conference Held in Memory of Robert Auty and
Anne Pennington at Oxford July 1981., UCLA Slavic Studies vol.11.,36-49.
Prćić, Tvrtko. 2003. Is English still a foreign language? In: The European English
Messenger XII/2, 35-37.
Siguan, Miquel. 2004. Jezici u Europi. Školska knjiga: Zagreb.
Škiljan, Dubravko. 1988. Jezična politika. Naprijed: Zagreb.
Wright, Sue. 2004. Language Policy and Language Planning. From Nationalism to
Globalisation. Palgrave Macmillan: New York.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
