NARATIVNI POSTUPCI POETIKE SVJEDOČENJA U BOSANSKOJ RATNOJ PROZI
Povzetek
The text contains analysis of the war prose, namely short stories describing the siege of Sarajevo. In the centre of interest is a narrative strategy that reflects poetics of the first-hand witnessing. According to that, it specifically analyses how narrators testify about the war; who is the one testifying in those stories and what is the role of a narrator in a story. The published article is part of a wider research that analyses war prose from a narratological, empathetic and ethical aspect.
Prenosi
Literatura
Dedović. Dragoslav. 1999: Evakuacija, izbor suvremene priče autora iz BiH. Split:
Feral Tribune
Fantom slobode. 2005. Zagreb: Durieux
Felman. Shoshana i Laub. Dori: Testimony. Crisis of Witnessing, (prevedena
poglavlja za kolegij Tekst i identitet, prev. Antonija Primorac)
Finci. Predrag. 2005. Umjetnost uništenog. Zagreb: Antibarbarus
Jambrešić Kirin. Renata. Svjedočenja o domovinskom ratu i izbjeglištvu:
književnoteorijski i kulturnoantropološki aspekti, 1999. doktorska disertacija.
Zagreb: Filozofski fakultet
Janković. Goran. 2001. Antologija kratkih priča ex YU. Ljubljana: KUD France
Prešeren
Jergović. Miljenko. 1999. Sarajevski Malboro, Karivani i druge priče. Zagreb:
Durieux
Lazarevska. Alma. 2000. Smrt u Muzeju moderne umjetnosti. Beograd
Lachmann. Renate. 2002. Phantasia/Memoria/Rherorica. Zagreb: Matica hrvatska
Matanović. Julijana. 2004. Od prvog zapisa do povratka u „normalu. Sarajevske
sveske br. 5. Sarajevo: Mediacentar. 93-104
Samardžić. Goran. 1997. Sikamora. Sarajevo: Bosanska knjiga
Šehić. Faruk. 2004. Pod pritiskom. Sarajevo – Zagreb: Zoro
Tontić. Stevan. 2004. Ratno antiratno pismo, Sarajevske sveske br.5, Sarajevo:
Mediacentar. 177-188
Veličković. Nenad. 2001. Đavo u Sarajevu. Split: Feral Tribune
Zlatar. Andrea. 2004. Tekst, tijelo, trauma. Zagreb: Naklada Ljevak
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
