ФЕНОМЕНОТ НА НЕЧИСТОТО/ГРДОТО/ГРОЗНОТО ВО РОМАНОТ “ЦРНЕЦ” НА ТАТЈАНА ГРОМАЧА
Povzetek
Provocation is directed towards the duality, more specifically, towards the attraction and repulsion of the phenomenon of the impure/grotesque/disgusting in the novel Crnac by T. Gromaca (Durieux: Zagreb, 2004). Her story also affords the opportunity to be read from the aspect of a dark drama of purity (Koteska. Jasna. 2006. Sanitarna enigma. Templum, Skopje). In fact, the obsession for purity (as a dark enigma) very often goes hand in hand with the desire for order. In J. Krsteva’s essay, impurity is one of the four agents (together with taboo, food and sin) through which the category that she identifies as abject appears (Kristeva. Julija. 1982. Powers of Horror. An Essay on Abjection. Columbia University Press, New York). It is, in fact, the abject itself which most fundamentally undermines the stability of the subject. This is why society has a desperate need to hide, even to cover up, abject appearances. In that context, Gromaca also systematically describes her own depressing everyday life, as well as that of her family, in 138 very short chapters introduced as static fragments and separate images.
Prenosi
Literatura
Eurozine. (http://www.eurozine.com/article/2004-06-11-bjelic-en.html).
Вангелов. Атанас. 25 јуни 2004. Првиот роман на Лидија Димковска:
лута солза во Старт. Скопје. стр.48-49; 2 јули 2004. Првиот роман на
Лидија Димковска: Благи отрови. во Старт. Скопје. стр.46-47; 9 јули
2004. Грдиот номадизам и убавиот седантеризам. во Старт. Скопје.
стр.46-47.
Грос. Елизабет. 2003. Недофатни тела. Македонска книга 2002: Скопје.
Daglas. Meri. 2001 Čisto i opasno. Analiza pojmova prljavštine i tabua.
Biblioteka XX vek: Beograd..
Котеска. Јасна. 2006. Санитарна енигма. Темплум: Скопје.
Кристева. Јулија. 2005. Токати и фуги за другоста (зборник текстови).
Темплум: Скопје.
Мојсова-Чепишевска. Весна. 2007. Болката која произведува не само
стварност, туку и уметност. во Годишен зборник. Филолошки
факултет “Блаже Конески”: Скопје, бр.33, стр.139-147.
Стојменска-Елзесер. Соња. 2004. Роман за духот на номадизмот со
рапави стапала. во Културен живот: Скопје. бр.4, стр.57-58.
Шелева. Елезабета. 2005. Куќа и нелагода. во Дом / идентитет. Магор:
Скопје.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
