ОД ФОНОТАКТИКАТА НА МАКЕДОНСКИОТ ЈАЗИК
Povzetek
The subject of analysis in this article is assimilation of voice in Macedonian: in cases of contact between obstruents with different voice features (within the word or at word boundaries), voicing and devoicing of obstruents, or regressive sandhi, oc- curs. But this rule does not apply to /v/ because this obstruent allows both progres- sive assimilation (for example [sfet], [sfat], [sfaca], [sfeca], [sfari], [sfekor], [sfekrva]) and regressive assimilation before a sonant in inflectional morphemes for imperfect and aorist ([imafme], [dojdofme]). In the phonetic system of some Western Macedonian dialects there is no voiceless fricative /f/ and in past tense inflections a voiced /v/ is pronounced ([imavme] / [imavne], [bevme]/ [bevne], etc.). As far as the sandhi in final position is concerned, a few characteristics should be pointed out. Final obstruents are often voiceless before initial voiced obstruents ([ubaf graf si kupil], [so blagoslof za bericet]), although obstruents remaining un- changed is also a regular feature ([Belov gi posakuva] [ Belov bese…] [takov zakon], [sakav da kaèam], [izlez od drèavata]). Final voiced consonant is also devoiced if followed by a word with initial sonant or vowel ([nadvor ot periot na kampaÜa], [Belgrat izrazuva...], [upravniot sut ja poniʃti..], [snek na planinite], etc.). In Macedonian, there is a new tendency to keep voiced obstruents in final position or before a long break ([izlez], [vlez], [prihod], [red], [sud], [strav], [izgrev], [l'ubov], [potsmev], [ekskluziv] [adev], [nosev], [piev]) especially in words with final /v/. This kind of pronunciation can be attributed to the influence of orthogra- phy, but we cannot exclude the influence of the neighbouring languages, such as Serbian, for example, a Slavic language without sandhi.
Prenosi
Literatura
Видоески. Божидар. Савицка Ирена. Тополињска Зузана. 1999. Полски - македонски; Граматичка конфронтација 2, Прозодија. МАНУ: Скопје.
Конески. Блаже. 1981. Граматика на македонскиот литературен јазик.
Култура, Македонска книга и др.: Скопје.
Конески. Блаже. 1982. Историја на македонскиот јазик. Култура: Skopje.
Видоески Б., Димитровски Т., Конески К., Угринова-Скаловска Р. 1998.
Правопис на македонскиот литературен јазик, Просветно дело: Скопје.
Савицка. Ирена. Спасов. Људмил. 1997.Фонологија на современиот
македонски стандарден јазик. Детска радост: Скопје.
Fonetyka, fonologia, Komparacja współczesnych jŒzyków słowiańskich, 2007.
Redaktor naukowy, Irena Sawicka, Uniwersytet Opolski - Instytut Filologii Polskiej:
Opole.
Korytowska Anna. 2006. Zjawisko sandhi w jŒzyku macedońskim. Folia
Philologika Macedono-Polonica, 7, 71-75.
Sawicka. Irena. 1997. The Balkan Sprachbund in the Light of Phonetic
Features, Energeia: Toruń.
Sawicka. Irena. 2001. An Outline of the Phonetic Typology of the Slavic
Languages, Wydawnictwo Universytetu Mikołaja Kopernika: Toruń.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
