ТЕКСТОТ И ЈАЗИКОТ ВО ОБРЕДИТЕ СО МАСКИ
Povzetek
This text is about the verbal components of rituals with masks. Ceremonies with masks are not pure forms of speech; they contain a combination of games and acts. In this way, the speech and acts have a monologue or dialogue form; in addition, they may be prose or poetry. In ceremonies with masks the words are followed by gestures or presented in a form of action by the group showing the effects of the divided roles, with or without a mask, but with undoubted effects. They can follow the development of national language and speech of syncretic forms from symbolic magical formulas to the final phase of everyday speech. Such development of speech in the ceremonies with masks has its roots in the development of texts in the popular drama, because there is a large number of relations that connect the folklore drama with this folk performance. The texts in the ceremonies with masks can be both improvised and fixed. It is usually fixed when it is in verses, and when in prose it is often subject to change and improvisation by the artists. The creation of the texts is influenced by the space where the ritual is performed, which is most often open space - the center of a city or village, courtyard of a household, and its proximity with the audience. The dialogue here is closer to everyday conversation than the conventions of drama texts, because the performers are neither professional actors nor writers of plays.
Prenosi
Literatura
folklorista Jugoslavije držan 1- 9 IX 1956 u Crnoj Gori. M.S. Lalević, ur. Cetinje
SUFJ, 163-172.
Bonfačić. Rožin. Nikola. 1963. Narode drame, poslovice i zagonetke, (Pet
stoleća hrvatske književnosti). Matica hrvatska-Zora: Zagreb.
Здравев. Ѓорѓи. 1975. Играта „Џамала“ во Агино село (Кумановско). Македонски фолклор, 15-16, ИФ „Марко Цепенков“: Скопје, 369-374. Зупа. Вјеран. 2001. Вовед во драмалогија, Ен-соф: Скопје. Калановски. Илија. 2001. Вевчански карневал, Институт за национала
историја: Скопје- Вевчани. Lozica. Ivan. 1976. “O određenju folklornog kazališta”, Narodna umjetnost 13,
Institut za etnologiju u folkloristiku: Zagreb, 141-153. Lozica. Ivan. 1983. Problemi klasifikacija folklornih kazališnih oblika. Croatica
XIV, 19, 59-74
Lozica. Ivan. 1990. Izvan teatra. Hrvatsko društvo kazališnih kritičara i
teatrologa: Zagreb
Lozica. Ivan. 1997. Hrvatski karnevali, Golden marketing: Zagreb
Poniž. Denis. 1980. Semiologija kazalista. Prolog, 44-45, Zagreb, 57-62
Сопироска. Лепосава. 1975, Некои драмски елементи во обичајот
Василица во селото Лисиче (Титоввелешко). Македонски фолклор, 15-16, ИФ
„Марко Цепенков“: Скопје, 363-369. Цветановска. Јелена. 2001. Игри со смртта, Матица Македонска: Скопје . Šojnika. Vole. 1999. Drama i africki pogled na svijet. Gest 1, Podgorica, 33-36.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
