Македонија во книжевните дела на Лав VI и Константин VII: Историја и легенда
Povzetek
The analysis of the works of emperors Leo VI and Constantine Porfyrogenitus illustrate the tendency of representatives of the Macedonian dynasty in Byzantium for creating the impression that they are associated with the name Macedonia as well as with the Macedonian historical traditions. This ideology was generally created by Porfyrogenitus who, in his Vita Basilii, introduced the story about a direct relationship with Philip II and Alexander III the Macedon in the genealogy of his grandfather Basil I, apart from the ancient Armenian ancestry with the Arsacids,. To attach the Macedonian descent of the dynasty founded by Basil I, in his De thematibus Porfyrogenitus deliberately represented Macedonia in a wider geographical area, creating an impression that the administrative unit–theme with the same name Macedonia was an integral part in geographical as well as in historical connotation. The tendency for glorification of the dynasty with the Macedonian historical traditions resulted in its definite association with the name Macedonia and Macedonians, which became an essential part of the identity appellation and identification of the emperors of the Macedonian dynasty. This political ideology significantly impacted the perception of the Byzantine authors and their use of Macedonian terminology in elaborating the contemporary events related to Macedonia in the 9 th -12th century
Prenosi
Literatura
Constantini Porphyrogeniti. 1829. De Ceremoniis Aulae Byzantinae. Ed. J.J.
Reiske. Bonn. Constantini Porphyrogeniti. 1840. De Thematibus. Ed. Bekker. Bonn.
Dagron. G. 2007. Emperors and Priest: The Imperial Office in Byzantium. Cambridge. Hausherr. I. 1932. Oraison funèbre de Basile I par son fils Léon VI le Sage. Rome.Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum. 1973. CFHB, V. Ed. J. Thurn. Berlin. Iosephi Genesii Reges. 1834. Ed C.Lachmann. Bonnae. Janin. R. 1969. La géographie ecclésiastique de l’empire byzantin, I: Le siège
de Constantinople et le Patriarcat Oecuménique, III: Les églises et les monastères
des grands centres byzantins. II ed. Paris. Liutprandi Opera. 1915. Ed. J. Becker. Hannover u. Liepzig. Macrides. R. 1990. Subversion and Loyalty in the Cult of St. Demetrios.
Byzantinoslavica 51. Praha.
Magdalino. P. 1990. St Demetrius and Leo VI. Byzantinoslavica 51. Praha, p.
198-201.
Markopoulos. A. 1992. An anonymous laudatory poem in honour of Basil I. DOP 46. Washington, p. 225-232
Markopoulos. A. 1994. Constantine the Great in Macedonian historiography. New Constantines: The Rhythm of Imperial Renewal in Byzantium, 4th
-13th centuries. Ed. P. Magdalino. London , p. 159-170. Menologium Basil II. 1894. Ed. Migne, PG 117. Paris. Moravcsik. G. 1961. Sagen und Legenden uber Kaiser Basileios. DOP 15.
Washington, p. 59-126.
Pseudo Symeon, Theophanes Continuatus. 1838. Ed. Bekker. Bonnae.
Schminck. A. 2000. The Beginnings and Origins of the 'Macedonian' Dynasty. Byzantine Macedonia: Identity, Image and History. Ed. R. Scott and J. Burke. Melbourne, 61-8.
Shepard. Ј. 2008. Approaching Byzantium. The Cambridge History of the
Byzantine Empire (c. 500-1492). Ed. Ј. Shepard. Cambridge.
Soustal P. 1991. Thrakien (Thrake, Rhodope und Haimimontos). Tabula
Imperii Byzantini 6. Vienna.
Theoph. Continuatus. 1838. Ed. I. Bekker. Bonn. Tobias. N. 2007. Basil I Founder of the Macedonian dynasty: A Study of the
Political and Military History of the Byzantine Empire in the Ninth Century. Edwin
Mellen Prеss. Tougher. S. 2008. After iconoclasm (850-886). The Cambridge History of the
Byzantine Empire (c. 500-1492) Ed. Ј. Shepard. Cambridge. Tougher. S. 1997. The reign of Leo VI (886-912): politics and people. Brill. Treadgold. W. 2001. A Concise History of Byzantium. Palgrave Macmillan.
Vita Ignatii. 1862. Еd. Migne, PG, 105. Paris.
Vita Theophanous. Zwie griechische Texte fiber die Hl. Theophano, die
Gemahlin. Kaisers Leo VI. 1898. Еd. E. Kurtz. Записки императорской Академии
наук, 8, III/2, St. Petersburg. Крсмановић. Б. Радошевић. Н. 2004. Легендарне генеалогије византијских
царева и њихових породица. ЗБРВИ 41. Београд, p. 71-98.
Панов. М. Б. 2008. Создавањето на средновековната држава во
Македонија. Историја на македонскиот народ. Скопје.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
