Автор и читатель в пространстве художественного текста
Povzetek
The relations between an author and a reader as the most significant version of pair I and Another in the art world are considered in the article. The author and the reader are an equal in rights partners during dialogical attitudes in the literary text. The purpose of the research is studying how does process of understanding of the literary text depend on a particular situation and the text. The study of literary texts from the point of view of the reflection of various forms of the I / another relation is argued here. The meeting of the author with the reader is a meeting of two consciousnesses. This is a dialogical event relating to sphere of spiritual culture. A context of understanding can be defined as a complex of the points of view, system of ideals, value representation, valuable orientations of the subject. The authors allocated five types of the contexts of understanding in the text (the author and the reader and their «others»). Contexts cooperate according to author's intention as they are united with the important and the most essential information. As the result of the study the authors comes to the conclusion which could be worded as follows. The interaction of a set of unique «I-contexts» («author's» and «reader's» being) creates a certain idea of the literary text, expands an outlook of subjects and can change their point of view. Thus, the understanding is possible at collision of different value contexts: a context of the author, a context of the reader and a context of the hero. The meeting of different contexts, outlooks is a dialogue. It is conducted in space of the text and goes back to space of culture. «The dialogue of cultures» («questioning-answering» in M.M. Bakhtin's terminology) is a «life» of the literary text in «big time» as the actualization of its idea.
Prenosi
Literatura
Москва. 482 с.
Выготский. Лев С. 1996. Мышление и речь. Лабиринт: Москва. 352 с.
Гадамер. Ханс Георг. 1988. Истина и метод. Прогресс: Москва. 704 с.
К методологии литературоведения. в Контекст 1974. Лит.-теорет.
Исследования. 1975. Москва.
Потебня. Александр. А. 1990. Теоретическая поэтика. Высшая школа: Москва. 344 с.
Потебня. Александр. А. 1993. Мысль и язык. Киев. 192 с.
Современное зарубежное литературоведение (страны Западной Европы и
США): концепции, школы, термины. Энциклопедический справочник. 1999.
Интрада – ИНИОН: Москва. 319 с.
Якобсон. Роман. О. 1975. Лингвистика и поэтика. в Структурализм: «за»
и «против». Сб. статей. Москва. С. 193-230.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
