ЕТНО-ЛИНГВИСТИЧКАТА И РЕЛИГИСКА ОСНОВА НА ИДЕНТИТЕТОТ КАЈ МАКЕДОНЦИТЕ МУСЛИМАНИ: ВИДЕНИ ПРЕКУ ТЕОРИИТЕ ЗА ЕТНИЧКИТЕ ГРУПИ И НИВНИТЕ ГРАНИЦИ НА ФРЕДРИК БАРТ
Povzetek
The collective group identity of the category known today as Makedonci Muslimani started with the process of conversion to Islam and segregation from Christian community. Thus, relations with the others, including those with the same linguistic origin, were built on the religious base. The national creation based on language, except for the Albanian example, found obstacles in the religious aspect, keeping the old division of Ottoman Millet system. The Christians in the Balkans understood the language of nationalism, but their attitude towards the Muslims was close to the domain of non-defined discourse between religious communities. On the other hand, because the Balkan Muslims couldn’t adapt to the national code, they were excluded from the process of national integration and homogenization, and they kept their fluent consciousness represented through the Millet mentality and the Ottoman heritage. Throughout the twentieth century, within the territory of the Republic of Macedonia today, the Serbian, Albanian and Macedonian nationalities were promoted through this group. The agency used the secularization of the society as the base for promoting the ethno-linguistic character of the national identities. Education and mass administration were the basic tools for indoctrination. In the post World War II period, that which gave substance to Makedonstvoto (the Macedonianhood), like the relations between the Christians and the Muslims, excluded the category of Makedonci Muslimani. For the Macedonians (Macedonians=Christians), the inherent conflict between the Orthodoxy, as the central element of their identity, and the Islam apriori excluded all the Muslims.
Prenosi
Literatura
Cowan. J. 2000. Macedonia. Oxford University press: London. Fraenkel. Eran. 1995. "Turning a Donkey into a Horse: Paradox into Identity
of Makedonci Muslimani", in: Balkan forum,- ISSN 0354-3013.-Vol.3, No. 4(13),
(December 1995). NIP Nova Makedonija: Skopje. Историја на Македонскиот народ. 1965. Том втори и трети. ИНИ: Скопје.
Катарџиев. Иван. 1986. По врвиците на Македонската историја. Култура: Скопје. Каракасиду. А. 2002. Полиња жито, ридишта крв. Магор: Скопје. Лиманоски. Нијази. 1989. Исламската религија и исламизираните
Македонци. Македонска книга: Скопје. Лимановски. Нијази. 1993. Исламизацијата и етничките промени во
Македонија. Скопје. Мазовер. М. 2003. Балканот, кратка историја. Евро Балкан Прес: Скопје. Паликрушева, Галаба. 1965. Исламизацијата на торбешите и формирање
на торбешка суб-група, докторска дисертација. Филозофски факлутет: Скопје. Poulton. H. 1991.The Balkans: States and minorities in conflict. London.
Putinja, Zoslin Stref-Fenar. Teorije o etnicitetu.Biblioteka XX vek: Beograd. Ристовски. Блаже. 2001. Столетија на македонската свест. Култура: Скопје. Smith. Е. D. 1991. National identities. Penguin books: London.
Тодоровски. Глигор. 2000. Демогравските процеси и промени во
Македонијаод крајот на XIV до Балканските војни, Скопје, ИНИ.
Тодоровски. Глигор. 2001. Демогравските процеси и промени во
Македонија од Балканските војни до осамостојувањето на Македонија, со
посебен осврт на исламизираните Македонци. ИНИ: Скопје. Veber. M. 1/1976, Privreda i Drustvo, tom prvi. Prosveta: Beograd.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
