Pseudoliberalni diskurz i otpor nacionalizmu: analiza diskursa Stefa Jansena o otporu nacionalizmu u bivšoj Jugoslaviji
Povzetek
Stef Jansen’s book Antinationalism offers an analysis of the resistance to nationalism in post-Yugoslav countries, primarily in Croatia and Serbia, realizing primarily that it is the rural communities where these extreme national sentiments took hold. Jansen proceeds to explain how, in his view, there is an intrinsic type of Saidian orientalism common to the urban centres, in which the rural is presented as primitive and backwards. Though Jansen himself offers both a number of academic resources, scientific and philosophical in origin, as well as own research as proof that the nationalism promoted by Tudjman and Milosevic did stem from the rural communities primarily, he sees the urban resistance to the rural as something that, in his own words, ’irritates’ him, as he notices the ’lack of tolerance’ of the socium which tries to fight the intolerant nationalistic views of the world. The essay shows that in addition to clear subjective bies, Jansen falls prey to a rather common, yet unnoticed logical fallacy that plagues modern liberal/leftist discourse – the fallacy of the excluded middle (the fallacy of false dychotomy), thus distoring liberal discourse and leading into pseudoliberalism.
Prenosi
Literatura
Cohen, L. J. 1995. Broken Bonds: Yugoslavia’s disintegration and Balkan
politics in transition (2nd ed.). Boulder: Westview.
Đorđević, M. 1996. Matija Bećković – pesnik i propovednik, u: Republika 152,
I-VIII.
Gellner, Ernest. 1983. Nations and nationalism. London: Basil Blackwell.
Heiberg M. 1989. The making of the Basque nation. Cambridge: Cambridge
UP.
Jansen, Stef. 2005. Antinacionalizam: etnografija otpora u Beogradu i Zagrebu.
Beograd: XX Vek.
Konstantinović, Radomir. 2006. Filosofija palanke. Beograd: Otkrovenje.
Nairn, T. 1997. The curse of rurality: limits of modernisation theory. u: Hall, J.
A. (ed.), The state of the nation, Cambridge: Cambridge UP.
Naumović, S. 1999. Identity creator in identity crisis: reflections on the politics
of Serbian ethnology, u: Anthropological Journal of European Cultures 8:2.
Popov, N. 1994. Le populisme Serbe, u: Les Temps Modernes 574, Mai 1994.
Popper, Karl. XXX The open society and its enemies XXXX
Ramet, S. P. 1996. Nationalism and the ’idiocy’ of the countryside: the case of
Serbia, u: Ethnic and Racial Studies 19:1.
Swedenburg, T. 1990. The Palestinian peasant as national signifier, u: Anthropological quarterly 63:1.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
