Što je to vrijeme? Promišljanja o definiranju, značenju, kategorijama i mjerilima vremena
Povzetek
The essay entitled What is Time? Some Thoughts about the Definitions, Meaning, Categories, and Measurments of Time displays temporality at the forefront of contemporaty scolarly inquiry across the natural sciences and the humanities, for the study of time has fuelled a rapidly growing exchange of ideas between different disciplines. The author argues that various aspects of time form an integral part of our lives. Some have to do with control and measurement, others with ordering, synchronisation, sequencing, or timing, and still others with the time aspects of machines and artefacts. Thus, this essay approaches the whole spectrum of times as perceived in various interrelated disciplines like history, philosophy, language, myth, physics, and narratology; because time is constituted at every level of existence. It also demonstrates how to grasp the multiplicity of temporality is to come to terms with the complexity of our time
Prenosi
Literatura
Aurelije, Sv. Augustin. 1991. Ispovijesti. Kršćanska sadašnjost: Zagreb.
Bachelard, Geston. 2000. Poetika prostora. Ceres: Zagreb. Benjamin, A. Cornelius. 1966. ‘Ideas of Time in the History of Philosophy’. U
The Voices of Time: A Cooperative Survey of Man’s Views of Time as Expressed
by The Sciences and by The Humanities, Fraser J. T. (ur.), George Braziller: New
York.
Bergson, Henri. 1978. Ogled o neposrednim činjenicama svesti. NIP
“Mladost”: Beograd.
Casey, Edward S. 1997. The Fate of Place: A Philosophical History. University
of California Press: Berkeley.
Chatman, Seymour. 1980. Story and Discourse: Narrative Structure in Fiction
and Film, Cornell University Press: Ithaca and London.
D’Espagnat, Bernard. 1983. In Search of Reality. Springer-Verlag: New York,
Berlin, Heidelberg, Tokyo.
Eliade, Mircea. 1970. Mit i zbilja. Matica hrvatska, Zagreb.
Filipović, Vladimir (ur.). 1965. Filozofijski rječnik. Matica Hrvatska: Zagreb.
Foote, Bud. 1991. The Connecticut Yankee in The Twentieth Century: Travel
to The Past in Science Fiction. Greenwood Press: New York, Westport - Connecticut and London.
Foucault, Michel. ‘O drugim prostorima’. U Glasje, 1996. God. III, br. 6,
Zadar.
Galison, Peter. ‘Einstein’s Clocks: The Place of Time’. U Critical Inquiry, Winter 2000, Vol. 26, No. 2, ur. W. J. T. Mitchell. The University of Chicago Press;
Chicago.
Gretić, Goran. 1996. ‘Doživljeno vrijeme i vremenitost: Ogled o odnosu
Bergsona i Heidiggera’. U Encyclopedia moderna, God. XVI, br. 46, Zagreb.
Griffin, David Ray. ‘The Reenchantment of Science’. U From Modernism to
Postmodernism: An Anthology, 1996. ur. Lawrence E. Cahoone, Blackwell
Publishers Ltd.,
Heise, Ursula K. 1997. Chronoschisms: Time, Narrative and Postmodernism.
Cambridge University Press.
Helm, Bertrand P. 1985. Time and Reality in American Philosophy. The
University of Massachusetts Press: Amherst,
Kermode, Frank. 1977. The Sense of an Ending: Studies in The Theory of
Fiction. Oxford University Press: London.
Lloyd, H. Alan. ‘Timekeepers – An Historical Sketch’, u The Voices of Time:
A Cooperative Survay of Man’s Views of Time as Expressed by The Sciences and
by The Humanities, 1966. J. T. Fraser (ur.). George Braziller: New York,
Lynch, Kevin. 1990. What Time is this Place?. The MIT Press: Cambridge,
Massachusetts.
Radovan, Mario. ‘Slojevitost vremena i um’. U Filozofska istraživanja, 2001.
God. 21, Sv.1, Zagreb.
Spencer, Sharon. 1971. Space, Time and Structure in the Modern Novel. New
York University Press.
Strehle, Susan. 1992. Fiction in the Quantum Universe. The University of
North Carolina Press: Chapel Hill and London.
Šentija, Josip, (gl.ur.). 1982. Opća enciklopedija, knjiga 8, Jugoslavenski
leksikografski zavod: Zagreb,
Whorf, Benjamin Lee. 1979. Jezik, misao i stvarnost, Beogradski izdavačko- grafički zavod.
Zovko, Nikola, ‘Fizika ili filozofija vremena? U Encyclopedia Moderna, 1996.
God. XVI, br. 46, Zagreb.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
