ЈАЗИКОТ НА МАКЕДОНСКИТЕ ЕВРЕИ – ИСТОРИСКИ РАЗВОЈ (XV–XVII ВЕК)
Povzetek
After the big migration of the Shepherds from Spain and Portugal and their settlement on the Balkan Peninsula, they brought with them their language. In time, this language had become the basic language of all Macedonian Jews. That is Hebrew – Spanish language, or so called “ladino”. The Hebrew – Spanish language is a speech of all Sephardic Jews in the world and presents a unique phenomenon in linguistic history. That is a language of the Spain’s 15th century, which survived among the Shepherds for 500 years, remaining the same as it was in that time. During the Ottoman rule, the Macedonian Jews created and cherished one’s own authentic folklore. It was consisted from folk stories, songs, proverbs, jokes, which have been remembered from generation to generation.Prenosi
Literatura
Барух. Калми. 1936. Јевреји на Балкану и њихов језик. Књига о
Балкану. т. I . Београд.
Бенбаса. Естер, Родриг. Арон. 2003. История на Сефарадските Евреи
от Толедо до Солун. Колибри: София.
Георгиевски. Михајло. 1993. Еврејското печатарство во Македонија
(реферат од Меѓународниот научен собир “Евреите во Македонија”, одржан
во Скопје, на 8 и 9 март 1993 година).
Ђорђевић. Т. 1939. Џуха у предању Шпанских Јевреја у Београду.
Гласник Етнографског музеја у Београду, к. 14. Београд. 15-19.
Јанев. Владимир. 2006. Евреите во Македонија (XV–XVII век). Бигос:
Скопје.
Колономос. Жамила. 1993. 500 години од еврејско - шпанскиот јазик
во Македонија (реферат од Меѓународниот научен собир “Евреите во
Македонија”, одржан во Скопје, на 8 и 9 март 1993 година).
Колономос. Жамила. 1995. Евреите во Македонија и нивниот јазик.
Сефардски одгласи. Студии и сеќавања за Евреите од Македонија. Скопје.
Колономос. Жамила. 1996. Евреите во Македонија и нивниот јазик,
Јазиците на почвата на Македонија. МАНУ: Скопје, к. 3. 111-126.
Колономос. Жамила, Аврам. Садикарио. 1996. Морфологија на
еврејско - шпанските говори во Битола и Скопје. Јазиците на почвата на
Македонија. МАНУ: Скопје, к. 3. 127-138.
Мезанъ. Саулъ. 1930. Еврейството въ Македония. год. VI. т. 1.
Македонски прегледъ. София.
Садикарио. Аврам. 2008. Корени. Еврејска заедница во Република
Македонија: Скопје.
Enciklopedija živih religija. 1990. Beograd.
Kolonomos. Žamila. 1978. Poslovice, izreke i priče sefardskih Jevreja
Makedonije. Beograd.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
