ЈАЗИЧНИОТ ИЗРАЗ НА ПОЕДИНЕЦОТ И НА КОЛЕКТИВОТ ВО УРБАНАТА СРЕДИНА КАКО СИМБОЛИЧЕН ИСКАЗ НА ОПШТЕСТВЕНАТА СТРУКТУРА
Povzetek
Human beings have, through their evolution, developed a universal ability to determine experiences, i.e. have begun coding and communicating with each other in symbols. Various explanations of the term ‘culture’ reflect different theories and criteria of evaluation, as well as different understandings of human activities. In this context, one of the products of culture is the establishment of towns. The city, in the words of the English linguist Michael Halliday, is the place of conversation. In an idealized sense, the speech community is a group of people (1) which is connected with some kind of social organization, (2) in which people talk with each other, and (3) where everyone speaks alike. The purpose of this paper is to show the linguistic expressions of the speakers within the Skopje language environment.
Prenosi
Literatura
Paradigms. Current Anthropology 44(3). P. 323–348.
Errington, J. Joseph. 1988. Structure and Style in Javanese: A Semiotic View of
Linguistic Etiquette. Philadelphia: University of Pennsylvania.
Halliday, Michael. 1990 New ways of meaning: the challenge to applied linguistics.
Reprinted in Fill and Mühlhäusler (2001). P. 175–202.
Jakobson, Roman. 1929. Remarques sur l'evolution phonologique du russe compare
a celle des autres langues slaves. Prague.
Labov, William. 1969. The Study of Nonstandard English. National Council of
Teachers of English: Washington, DC.
Labov, William. 1972. Sociolinguistic Patterns. Philadelphia: University of
Pennsylvania Press.
Labov, William. 1980. Locating Language in Time and Space. New York:
Academic Press.
Saussure, Ferdinand de. 2002. Écrits de linguistique générale (edition prepared by
Simon Bouquet and Rudolf Engler. Paris: ), Gallimard.
Бугарски, Ранко. 2001. Јазици. Скопје: ЕИН-СОФ.
Конески, Блаже. 1967. За македонскиот литературен јазик. Скопје: Култура.
Конески, Блаже. 1986. Историја на македонскиот јазик. Скопје: Култура.
Конески, Блаже. 1987. Граматика на македонскиот литературен јазик.
Скопје: Култура.
Конески, Блаже. 2001. Историска фонологија на македонскиот јазик. Скопје:
Култура.
Савицка, Ирена; Спасов, Људмил. 1991. Фонологија на современиот
македонски стандарден јазик. Скопје: МАНУ.
Цветановски, Гоце. 1999. Проблемот на меѓујазичните корелати при
изучувањето на сродни јазици. во: Литературен збор, XLVI/3-4. Скопје.
Цветановски, Гоце. 2004. Каршијачкиот говор – Скопско (со посебен осврт на
синтаксата). Скопје: Институт за македонски јазик. Посебни изданија, кн.
41.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
