ДЕЈВИД ХЈУМ ЗА УБАВИНАТА И ЗА ВКУСОТ (300 ГОДИНИ ОД РАЃАЊЕТО НА ФИЛОЗОФОТ)
Povzetek
The aim of this article is to investigate the main ideas of David Hume’s philosophical and aesthetical approaches and to stress that the significance of his interpretations of beauty and taste today are even more important then hundred years ago. This year (2011), celebrating 300 years from the birth of the philosopher (1711) it’s very important, once again, to point out that Hume’s essay “Of the Standard of Taste” today is a canonical text connected with the category of taste, and according to the opinions of the most important contemporary aestheticians (Beardsley, Shelley, Dickie), along with Kant’s third Critic, it is foundation work of the modern aesthetical theory.
Prenosi
Literatura
from Classical Greece to the Present. Tuscaloosa and London: The University
of Alabama Press. P. 178–191.
Bosanquet, B. 1892. A History of Aesthetic. London; New York: Swan
Sonnneschein & Co., MacMillan & Co.
Cassirer, E. 1951[1932]. The Philosophy of the Enlightement. Princeton, New
Jersey: Princeton University Press.
Dickie, G. 1997. Hume. in: Introduction to Aesthetics: An Analityc Approach, New
York. Oxford: Oxford University Press. Р. 16–18.
Gilbert, K. E.; Kuhn, H. 2004 [1954]. Istorija estetike. Beograd: Dereta.
Gracyk, T. 2011. Delicasy in Hume’s Theory of Taste. In: The Journal of Scottish
Philosophy. 9.1(2011). P. 1–16.
Grlić, D. 1976. D.Hjum: Razum treba da služi emocijama. U: Estetika, tom II.
Zagreb: Naprijed. S. 35–38.
Hume, D. 1963[1757]. “Of the Rise and Progress of the Arts and Sciences” and “Of
the Standard of Taste”. In: Essays: Moral, Political and Litarary, Oxford:
Oxford University Press. P. 112–138; 231–255.
Hume, D. 1999[1748]. An Enquiry concerning Human Understanding. Ed. Tom L.
Beauchamp. Oxford: Oxford University Press.
Hume, D. 2007[1739–40]. A Treatise of Human Nature: A Critical Edition. Vol. 1.
Ed. David Fate Norton and Mary J. Norton. Oxford: Clarendon Press.
Hutcheson, Francis. 2004[1726]. An Inquiry into the Original of Our Ideas of
Beauty and Virtue in Two Treatises. Ed. Wolfgang, Leidhold. Indianapolis:
Liberty Fund.
Shaftesbury, Anthony Ashley Cooper. 2001[1711]. Characteristics of Men,
Manners, Opinions, Times. 3 vols. Ed. Douglas den Uyl. Indianapolis: Liberty
Fund.
Shelley, J. 2001. Empiricism: Hutcheson and Hume. In: The Routledge Companion
to Aesthetics. Ed. B. Gaut & D. McIver Lopes. London & New York: Routledge.
P. 37–49.
Stirling, J. H. 1898[1865]. The Secret of Hegel. Edinburgh: Oliver and Boyd: 1st ed.
(2 vols.) 1865; 2nd rev ed. (1 vol.).
Stolnitz, J. 1961.’Beauty’: Some Stages in the History of an Idea. In: Journal of the
History of Ideas. 22. P. 185–204.
Tatarkiewicz, W. 1970–1974. History of Aesthetics. Vol. I-III. The Hague; ParisWarszawa: Mouton-PWN.
Кант, И. 2005. Критика на моќта на судењето (прев. К.Б.Колбе). Во: Убавина и
уметност (прир.) И. Џепароски, Скопје: Магор. С. 195–238.
Коен, Л. 1991. Хјумово схватање лепоте. У: Д.Хјум, О мерилу укуса (избор,
превод и предговор: Л.Коен). Сремски Карловци; Нови Сад: ИКЗС; Добра
Вест. С. 5–43.
Убавина и уметност. 2005. Џепароски, И. (прир.). Скопје: Магор.
Хјум, Д. 2005. За мерилото на вкусот (прев. И. Џепароски). Во: Убавина и
уметност (прир.) И.Џепароски. Скопје: Магор. С. 163–181.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
