НЕКОИ АСПЕКТИ НА ОБРЕДИ И ВЕРУВАЊА ПОВРЗАНИ СО НАРОДНОТО ГРАДИТЕЛСТВО: МАКЕДОНСКО-ПОЛСКИ ПАРАЛЕЛИ
Povzetek
Трудот се фокусира на некои аспекти од обичаите и верувањата поврзани со изградбата на куќата во македонската и полската култура. Посебно внимание е посветено на иницијалниот дел од градењето на куќата, што практично започнува со изборот на градежни материјали и мајстори. Грижата за обезбедување на добар материјал за изградба, како и изборот на мајсторите, во двете култури имаат за цел обезбедување на успешна градба, која ќе биде среќно место за живеење на нејзините станари. Анализата покажува аналогија во македонската и во полската традиција.
Prenosi
Literatura
Матица македонска, Прилеп-Скопје.
Драгојловић-Стевановић, Ана. 2000. „Антрополошка анализа народне
архитектуре у источној Србији“, Гласник Етнографског института
САНУ, књ. XLIX, Београд.
Eliade Mirca, 2004. Sveto i profano, priroda religije, Alnari, Tabernakl, Beograd.
Котев, Иван. 2012. Мудроста на вековите. Македонски народни пословици и
поговорки од Струмица и струмичко. ЛУБ „Благој Јанков Мучето“,
Струмица.
Николов, Иван. 2000. „За антропоморфния код на основите на
традиционалната къща”, Гласник етнографског института, САНУ, књига
XLIX, Београд.
Покропек, Марјан, Стрончек, Томаш. 1992. Споредбена монографија на
македонското село Јабланица и полските села Пјентки и Твароги,
Институт за фолкор „Марко Цепенков“, Скопје.
Поповска, Драгица. 2012. „Камен темелникот во народната
традиција:македонско-српски паралели“, Битола тема за културно и
уметничко творештво на автори од Р. Македонија и Р. Србија, Зборник
на трудови, Конзулат на Р. Србија во Р. Македонија-Битола, 445-453,
Битола.
Светиева, Анета. 1992. Резбарени тавани, долапи, врати, Институт за фолклор
„Марко Цепенков“, Скопје.
Цепенков, К. Марко. 1980. Пословици, поговорки. Гатанки, клетви и
благослови, книга 8, Македонска книга, Институт за фолклор, Скопје.
Цепенков, К. Марко. 1980а. Народни верувања. Детски игри, книга 9,
Македонска книга. Скопје.
Чаусидис, Никос. 1994. Митските слики на Јужните Словени, Мисла, Скопје.
Шапкарев, К. 1968. Сборник от български народни умотворения, том I, София.
Шевалие, Жан, Гербран, Ален. 2005. Речник на симболите (митови, соништа,
обичаи, гестови, облици, ликови, бои, броеви), Табернакул, Скопје.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
