ANTROPOMORFIZAM I ZOOMORFIZAM U HRVATSKIM, RUSKIM I NJEMAČKIM ZOONIMSKIM FRAZEMIMA
Povzetek
Predmet su ovoga rada antropomorfizam i zoomorfizam u hrvatskim, ruskim i njemačkim zoonimskim frazemima koji kao jednu od sastavnica imaju naziv divlje životinje. Riječ je o dvama pojmovima iz područja kulturne zoologije. Antropomorfizam je pridavanje ljudskih obilježja životinjama, a zoomorfizam je pokazivanje „životinjskog“ kod ljudi. Antropomorfizam datira još iz doba paleolitika kada su se na crtežima životinja prikazivale ljudske osobine. Etolozi su dokazali da u animalnom svijetu postoje određeni elementi kulture, a to znači da su životinje u dvostrukoj vezi s pojavom kulture: imaju same svoju kulturu i važne su za oblikovanje ljudske kulture. Glavni je cilj ovoga rada pokazati koji su hrvatski, ruski i njemački frazemi s divljom životinjom kao sastavnicom nastali na temelju antropomorfizma, a koji na temelju zoomorfizma i koliko je to utjecalo na predrasude o divljim životinjama ukorijenjene u svijesti Hrvata, Rusa i Nijemaca.
Prenosi
Literatura
svijeta Hrvata, Nijemaca i Rusa. U: Slavenski jezici u usporedbi s hrvatskim III.
(ur. D. Sesar). Zagreb: FF press. 183-192.
Barčot, Branka. 2013b. Концепт ЛИСА в языковой картине мира хорватов,
русских и немцев. У: Мир человека на гранях языка (под ред. Е.Е.
Стефанского). Самара: НОУ ВПО «СаГа». 11-18.
Barčot, Branka. 2013c. Фразеологизмы с компонентом волк в языковой картине
мира хорватов, русских и немцев. У: Die slawische Phraseologie (Hrsg. von
H. Walter, V.M. Mokienko). Greifswald: Ernst-Moritz-Arndt-Universität
Greifswald. 30-34.
Barčot, Branka. 2014. Divlja životinja kao sastavnica u hrvatskoj, ruskoj i
njemačkoj frazeologiji. Doktorski rad (u rukopisu).
Bertoša, Mislava. 1999. Stereotipi o životinjama. U: Teorija i mogućnosti primjene
pragmalingvistike (ur. L. Badurina, N. Ivanetić, B. Pritchard, D. Stolac). Rijeka /
Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 63-76.
Broz, Vlatko. 2012. Imageable Idioms in Croatian. In: Cognitive Linguistics between
Universality and Variation (ur. M. Brdar, I. Raffaelli, M. Žic Fuchs). New
Castle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. 233-249.
Brozović Rončević, Dunja i Ankica Čilaš Šimpraga. 2008. Nacrt za zoonomastička
istraživanja (na primjeru imena konja). Folia onomastica Croatica. 17 (2008).
37-58.
Bunk, Ana i Maja Opašić. 2010. Prilog kontrastivnoj analizi frazema sa
zoonimskom sastavnicom u hrvatskome i češkome jeziku. U: Rasprave Instituta
za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 36/2 (2010). 237-250.
Čulinović-Konstantinović, Vesna. 1998. Životinje u narodnim vjerovanjima. U:
Kulturna animalistika: zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog 29. rujna
1997. u Splitu (ur. N. Visković, N. Cambi).Split: Književni krug. 158-183.
Horowitz, A. 2007. Anthropomorphism. In: Encyclopedia of Human-Animal
Relationships (ed. M. Bekoff).Westport, CT: Greenwood Publishing Group. 60-
66.
Kozlova 2001 = Козлова, Татьяна Валентиновна. 2001. Идеографический
словарь русских фразеологизмов с названиями животных. Москва: Дело и
Сервис.
Krumm, Michael. 2010. Wo liegt der Hund begraben? Wie die Tiere in die deutsche
Sprache kamen. Stuttgart: PONS GmbH.
Kube, Sibi. 2011. Wie kommt die Katze in den Sack und was weiß der Kuckuck
davon? Tierische Redewendungen und ihre Bedeutung. München: Heyne
Verlag.
Ljubičić, Maslina. 1994a. O hrvatskim zoonimima: konotativno značenje i
frazeologija. Filologija, 22-23. Zagreb: HAZU, Razred za filološke znanosti.
245-252.
Ljubičić, Maslina. 1994b. O zoonimima u poslovicama. U: Primijenjena lingvistika
danas: zbornik HDPL-a (ur. J. Mihaljević Djigunović, N. Pintarić). Zagreb. 86-
95.
Menac-Mihalić, Mira. 2007. O nekim hrvatskim dijalektnim frazemima sa
zoonimskom sastavnicom. U: Kulturni bestijarij (ur. S. Marjanić, A. Zaradija
Kiš). Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku i Hrvatska sveučilišna naklada.
389-400.
Milić, Goran. 2013. Pristup zoosemiji u okviru teorije konceptualne metafore i
metonimije. Jezikoslovlje. 14.1.(2013). 197-213.
Mironova Blažina, Irina. 2013. Čovjek i životinja: onomatopejski uzvici u
hrvatskom i ruskom jeziku. U: Slavenski jezici u usporedbi s hrvatskim III. (ur.
Sesar, Dubravka). Zagreb: FF press. 113–121.
Mokienko, Valerij, Harry Walter, Tatiana Volodzina. 2004. Slawisch-germanische
Projektionen pomoranischer Redewendungen (Animalistische Phraseologismen
mit der Komponente Hund). In: Dzieje wsi pomorskiej, III. miȩdzynarodowa
konferencja naukowa (pod redakcjᶏ: R. Gazińskiego, A. Chludzińskiego).
Dygowo / Szczecin. 191-210.
Mokienko, Valerij M., Tatjana Valodzina, Harry Walter. 2006. Slawischgermanische Projektion pomoranischer Redewendungen (III) (Animalistische
Phraseologismen mit der Komponente Kater/Katze). In: Dzieje wsi pomorskiej,
V. miȩdzynarodowa konferencja naukowa (pod redakcjᶏ: A. Chludzińskiego, R.
Gazińskiego). Dygowo / Szczecin. 199-213.
Ribarova, Slavomira i Ivana Vidović Bolt. 2005. Biblijski frazemi sa zoonimskom
sastavnicom u hrvatskom, češkom i poljskom jeziku. U: Semantika prirodnog
jezika i metajezik semantike: zbornik Hrvatskoga društva za primijenjenu
lingvistiku (ur. J. Granić). Zagreb / Split. 643-654.
Vidović Bolt, Ivana. 2005. Prinos proučavanju biblijskih frazema u poljskom i
hrvatskom jeziku (ekvivalencija zoonimskih biblijskih frazema). U: Wyraz i
zdanie w jȩzykach słowiańskich, 5 (pod redakcjᶏ: M. Sarnowsiego i W.
Wysoczańskiego), Acta Universitatis Wratislaviensis, № 2747, Slavica
Wratislaviensia CXXXIII. Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu
Wrocławskiego. 385-394.
Vidović Bolt, Ivana. 2007. Metaforika zoonima u hrvatskoj frazeologiji. U: Kulturni
bestijarij (ur. S. Marjanić, A. Zaradija Kiš). Zagreb: Institut za etnologiju i
folkloristiku i Hrvatska sveučilišna naklada. 403-424.
Vidović Bolt, Ivana. 2011. Životinjski svijet u hrvatskoj i poljskoj frazeologiji I.
Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada.
Visković, Nikola. 2007. Jezik i životinja. U: Kulturni bestijarij (ur. S. Marjanić, A.
Zaradija Kiš). Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku i Hrvatska sveučilišna
naklada. 355-371.
Visković, Nikola. 2009. Kulturna zoologija: Što je životinja čovjeku i što je čovjek
životinji. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk.
Walter et al. 2012 = Walter, Harry, Jekaterina Müller, Alexandra Scholtes, Viktoria
Ritter. 2012. Wie viel „Bock“ steckt in der Bockwurst? Tiere in deutschen
Redewendungen mit russischen und europäischen Parallelen. Greifswald: ErnstMoritz-Arndt-Universität Greifswald.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
