The Fabb and Halle’s Theory of Meter in Poetry and the Latvian Dainas
Povzetek
I have chosen to illustrate the application of Fabb and Halle’s theory of meter in poetry with expressions about ravens that are formulas from three different oral poetic traditions. They represent the epics from the Balkans, English ballads and Latvian narrative and lyric dainas. Let it be the beginning for the exploration of commons aspects of formulae that go well beyond metrics.
Prenosi
Literatura
Mēnešraksts 6: 440–447.
Bērziņš, Ludis. 1959. Ievads latviešu tautas dzejā. [Introduction to Latvian folk
poetry]. Chicago: Čikāgas baltu filologu kopa.
Delić, Lidija. 2015. Poetic Grounds of Epic Formulae. Epic Formula. A Balkan
Perspective, Mirjana Detelić and Lidija Delić (eds.). Belgrade: Institute for
Balkan studies SASA: 13–41.
Detelić, Mirjana. 2015. Generic Lacuna in the Epic Poems Using the Fog Formula.
Epic Formula. A Balkan Perspective, Mirjana Detelić and Lidija Delić (eds.).
Belgrade: Institute for Balkan studies SASA: 235–254.
Fabb, Nigel and Morris Halle. 2008. Meter in Poetry: A New Theory. Cambridge
University Press.
Loma, Aleksandar. 2015. Two Black Ravens. Corvus Corax in Slavic Epics – a
Comparative Outlook. Epic Formula. A Balkan Perspective, Mirjana Detelić
and Lidija Delić (eds.). Belgrade: Institute for Balkan studies SASA: 83–109.
Lord, Albert B. 1976. The Singer of Tales. New York: Atheneum.
Lord, Albert B. 1989. Theories of Oral Lieterture and the Latvian Dainas. In
Linguistics and Poetics of Latvian Folk Songs, ed. Vaira Vīķis-Freibergs, 35–48.
Kingston and Montreal: McGill-Queen’s University Press.
Melngailis, Emilis. 1951. Latviešu mūzikas folkloras materiāli, 1. sēj. [Materials of
Latvian musical folklore, Vol. 1]. Riga: Latvijas Valsts izdevniecība.
Ozols, Arturs. 1961. Latviešu tautasdziesmu valoda [The language of the Latvian folk
songs]. Riga: Latvijas Valsts izdevniecība.
Zaube, Jānis. 1960. Par kvantitātes nozīmi latviešu tautasdziesmu ritmā [On the
role of quantity in the rhythm of Latvian folk songs]. In Inhonorem Endzelini, ed
E. Hauzenberga-Šturma, 132–137. Chicago: Čikāgas baltu filologu kopa.
Zeps, Valdis J. 1989. Metric Tendencies of the Latvian Folk Trochee. In Linguistics and Poetics of Latvian Folk Songs, ed. Vaira Vīķis-Freibergs, 247–257. Kingston
and Montreal: McGill-Queen’s University Press.
Anthologies:
(Including those in digital form)
Barons, K. and H. Wissendorffs. 1894–1915. Latwju dainas. Vol. I, Jelgawa: DrawinDrawneeks. Vol. II–VI, Peterburga: Ķeizariskā zinību akadēmija. Almost all the
content of this anthology has been digitized and mantained by the Latvian
Folklore Archives, and it is available on the Internet: www.dainuskapis.lv.
Boston Dainas Project (Valdis Bērziņš, Kristīne Konrāde, Guntis Strazds). The result
of this project is the digital version of the 12-volume anthology Latviešu tautas
dziesmas, 1952–1956,Imanta: Copenhagen. Edited: A. Švābe, K. Straubergs, E.
Hauzenberga-Šturma. Not yet on the Internet.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
