СПЕКТАКЛ И КАРНЕВАЛ У ПРОЛОГУ ДЕЛИЛОВОГ РОМАНА ПОДЗЕМЉЕ
Povzetek
Полазећи од Деборове дефиниције (друштва) спектакла, Бахтинових претпоставки и представа о карневалу и карневализацији у књижевности и њихових даљих разрада, у раду се конципира хронотоп карневала као полазиште за анализу и тумачење Пролога Делиловог романа Подземље, у којем је, као симболична прекретница у америчкој историји и култури, минуциозно, мада фрагментарно приказана чувена бејзбол утакмица из 1951. Проналажење метафоричних и симболичних еквивалената елемената и категорија карневала и карневалског погледа на свет у појединим детаљима, стилским и наративним поступцима примењеним у Прологу, и њихово тумачење у светлости Бахтинове идеје о транспоновању „језика“ карневала на језик књижевностиводе ка разумевању Пролога (и приповетке из које је настао) не само као књижевноуметничке карневализације спектакла већ и као приказа неодлучивог и увек отвореног надметања између спектакла и карневала у култури.
Prenosi
Literatura
i renesanse. Beograd: Nolit.
Bahtin, Mihail. 1989. O romanu. Beograd: Nolit.
Bahtin, Mihail. 2000. Problemi poetike Dostojevskog. Beograd: Zepter.
Bakhtin, Mikhail. 1986. The Bildungsroman and Its Significance in the History of
Realism (Toward a Historical Typology of the Novel). In: Speech Genres and
Other Late Essays. Austin: University of Texas Press. 10–57.
Bodrijar, Žan. 1991а. Simbolička razmena i smrt. Gornji Milanovac: Dečje novine.
Bodrijar, Žan. 1991b. Simulakrumi i simulacija. Novi Sad: Svetovi.
Debord, Guy. 1992. La Société du Spectacle (éd. 3). Paris: Gallimard.
DeLillo, Don. 1992. Pafko at the Wall. In: Harper's, October 1992. 35–70.
DeLillo, Don. 1997. The Power of History. New York Times Book Review.
http://www.nytimes.com/library/books/090797article3.html. (accessed January
29, 2016)
DeLillo, Don. 2011. Underworld. London: Picador.
DeLilo, Don. 2007. Podzemlje. Beograd: Geopoetika.
Dentith, Simon. 1995. Bakhtinian Thought: An introductory reader. New York:
Routledge.
Eagleton, Terry. 1981. Walter Benjamin, or, towards a Revolutionary Criticsm.
London: Verso, NLB.
Fuko, Mišel. 2010. Spisi i razgovori. Beograd: Fedon.
Isaacson, Johanna. 2012. Postmodern Wastelands: Underworld and the Productive
Failures of Periodization. In: Criticsm 54(1). 29–58.
Jenks, Chris. 2003. Transgression. London, New York: Routledge.
Life. (1951, October 1).
http://books.google.rs/books?id=a1QEAAAAMBAJ&printsec=frontcover&hl=
sr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false. (accessed
February 2, 2016)
Marić, Aleksandra. 2011. Media Medi(t)ations in Don DeLillo's Underworld. In:
Philologia No 9. 111–121.
McHale, Brian. 1987. Postmodernis Fiction. Taylor & Francis Group.
Morson, Gary Saul. Emerson, Caryl. 1997. Michail Bakhtin: Creation of a Prosaics
(5fh ed.). Stanford: Stanford University Press.
O'Donell, Patrick. 2008. Underworld. In: The Cambridge Companion to Don
DeLillo. J. N. Duvall, еd. Cambridge: Cambridge University Press.108–121.
Radin-Sabadoš, Mirna. 2009. O „drugim prostorima“ postmodernog sveta –
„ekranska kultura“ kao matrica sažimanja vremena i prostora. In; Kultura br.
124. 41–50.
Rettberg. Scott. 1999. American Simulacra: DeLillo in Light of Postmodernism. In:
Undercurrent. 7.
http://web.archive.org/web/20030306205015/http://darkwing.uoregon.edu/~ucurrent
/uc7/7-rett.html (accessed March 15, 2016)
Stallybrass, Petter. White, Allon. 1986. The Politics and Poetics of Transgression.
New York: Cornell University Press.
Stojmenović, Violeta. 2012. Podzemlja Delilivog Podzemlja. U: Komunikacija i
kultura online III (3). 280–303.
Turner, Victor W. 1991. The ritual process: Structure and Anti-Structure (7 ed.).
New York: Cornell University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
