МОТИВ БЕСМРТНОСТИ У КОНТЕКСТУ КОСМОГОНИЈЕ У СРПСКОЈ НАРОДНОЈ ПРИПОВЕЦИ БАШ ЧЕЛИК И РУСКОЈ КОЩЕЙ БЕССМЕРТНЫЙ
Povzetek
У чланку се анализира мотив „одвојене душе“ (бесмртности) у српској приповеци Баш Челик и рускoj Кощей Бессмертный. Оба антиjунaкa су бесмртна jeр су њихове душе сaкривенe нa тајном месту. Док њихова душа/моћ остаје нетакнута, они су непобедиви. У чланкy настојимо показати да су дрво и планина космогонијски симболи и да је душа ових дваjу антијунака сaкривена тамо одакле и потиче – из „средишта“, Центра света
Prenosi
Literatura
Kessinger Publishing.
Eliade, Mircea. 1996. Patterns in comparative religion. Nebraska:
University of Nebraska Press. 266-274.
Елиаде, Мирча. 1991. Историја веровања и религијских идеја. Београд:
Просвета.
Eliade, Mircea. 1992. Kozmos in zgodovina. Ljubljana: Nova revija.
Eliade, Mircea. 1970. Mit i zbilja. Zagreb: Matica Hrvatska.
Елијаде, Мирча. 1999. Слике и симболи: огледи о магијско-религијској
симболици. Сремски Карливци и Нови Сад: Издавачка књижарница
Зорана Стојановића.
Елиаде, Мирча. 1990. Шаманизам и архајске технике екстазе,
Сремски Карловци: Издавачка књижарница Зорана Стојановића. 197-
210.
Eliade, Mircea. 1954. The myth of the eternal return. Princeton: Princeton
University Press.
Figl, Johann. Klein, Hans-Dieter. 2002. Der Begriff der Seele in der
Religionswissenschaft. Würzburg: Königshausen & Neumann.
Frazer, James George. 2002. The Golden Bough, A Study in Magic and
Religion. New York: Dover Publications.
Guénon, René. 2001. Symbols of Sacred Science. New York: Sophia
Perennis.
Guénon, René. 2004. Man and His Becoming According to Vedānta. New
York: Sophia Perennis.
Ива́
нов, Вячеслав Всеволодович (прев.), Луна, упавшая с неба. Древняя
литература Малой Азии. 1977. Москва: Художественная литература.
Jacobs, Joseph. 1995. Indian Fairy Tales, New Delhi: Asian Educational
Services.
Krappe, Alexander Haggerty. 1933. Solomon and Ashmodai. In The
American Journal of Philology No 54 (3), 260-68.
Kaminka, Armand. 1922. The Origin of the Ashmedai Legend in the
Babylonian Talmud. In The Jewish Quarterly Review No 13(2), 221-224.
Lang, Andrew. 2003. Myth, Ritual and Religion 1. Whitefish: Kessinger
Publishing.
Lang, Andrew. 2003. Myth, Ritual and Religion 2. Whitefish: Kessinger
Publishing.
Lang, Andrew. 2004. Magic and Religion, Whitefish: Kessinger Publishing.
Raphael Patai. Haya Bar-Itzhak. Encyclopedia of Jewish Folktale and
Traditions. 2015. New York: Routledge.
Stacy, Robert H. 1985. India in Russian Literature. Delhi: Motilal
Banarsidass. 101.
Šmitek, Zmago. 2004. Mitološko izročilo Slovencev, Ljubljana: Študentska
založba.
Vaillant, Andre. Kitovras et Baš-Čelik. 1958. Dans Revue des etudes slaves.
35 (1). 89-93.
Yearsley, MacLeod. 1924. The Folklore of Fairytale. London: Watts & Co.
138-151.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
