POMENI GLAGOLSKIH PREDPON V SLOVENŠČINI
Povzetek
V prispevku je obravnavan proces postopnega slabljenja krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon, do katerega je prihajalo že v pozni praslovanščini. Posledično se v slovanskih jezikih pojavljajo tri vrste pomenov glagolskih predpon (krajevni, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost). Na osnovi tega spoznanja je dopolnjena tipologija pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov z neleksikaliziranim pomenom v slovenščini.
Prenosi
Literatura
Bezlaj, France. 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU.
Będkowska-Kopczyk, Agnieszka. 2012. Sematic and grammatical features of o-/ob- in verbs of emotion in Slovene. Jezikoslovlje 13/1. 19–39.
Będkowska-Kopczyk, Agnieszka. 2013. Dispersed motion metaphors of emotion in Slovene: A cognitive grammatical analysis of the prefix raz- in verbs of emotional experience. Space in South Slavic. Ur. Ljiljana Šarić. Oslo Studies in Language 5/1. 91–113.
Comrie, Bernard. 1976. Aspect: An Introduction to the Study of Verbal Aspect and Related Problems. Cambridge: University Press.
Delbrück, Berthold. 1893. Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen, III/1. Vergleichende Syntax der indogermanischen Sprachen. Strassburg: Karl J. Trübner.
Dular, Janez. 1983. Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov. Slavistična revija 31/4. 281–287.
Eisenberg, Peter idr. 1998. Die Grammatik. Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich: DUDEN.
Ferraresi, Gisela. 2014. Grammatikalisierung. Heidelberg: Universitätsverlag Winter.
Fleischer, Wolfgang, Barz, Irmhild, 42012 (11969): Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Berlin, Boston: Walter de Gruyter.
Hajnšek-Holz, Milena. 1978. O pomenih slovenskih predpon. XIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. Jože Koruza. Ljubljana: Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnosti. 33–58.
Hopper, Paul J., Traugott, Elisabeth Closs. 1993 (2003). Grammaticalization. Cambridge: University Press.
Ilc, Gašper. 2014. Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini. Slavistična revija 62/3. 309–319.
Исаченко, Александр В. 1960. Грамматический строй русского языка в сопоставлении с словацким: Морфология II. Bratislava: Vydateľstvo Slovenskej akadémie vied.
Jakopin, Franc. 1966. K tipologiji ruskega in slovenskega glagola. Jezik in slovstvo 11/6. 176–182.
Kopriva, Silvo. 1989. Latinska slovnica. Maribor: Obzorja.
Krvina, Domen. 2015a. Glagolski vid v sodobni slovenščini. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Krvina, Domen. 2015b. Vidsko razmerje in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v slovenščini. Slovenski jezik – Slovene lingustic studies 10. 113–126.
Lehmann, Christian. 11982 (22002). Thoughts on Grammaticalization. Erfurt: Seminar für Sprachwissenschaft.
LIV = Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen. 22001 (11998). Ur. Helmut Rix. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag.
Meier-Brügger, Mihael. 32010 (12001). Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Meillet, Antoine. 1912. L’évolution des formes grammaticales. Bologna: Zanichelli, Paris: Alcan, London: Williams et Norgate.
Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Miklosich, Franz. 1883. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: IV. Syntax. Wien.
Orešnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica / Slovene verbal aspect and universal grammar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Petr, Jan idr. 1986. Mluvnice češtiny 2: Tvarosloví. Praha: Academia.
Plungjan, Vladimir Aleksandrovič, 2016: Opća morfologija i gramatička semantika: Uvod u problematiku. Preveo Petar Vuković. Zagreb: Srednje Europa.
Quirk, Randolph idr. 1972. A Grammar of Contemporary English. London: Longman.
Ramovš, Fran. 1952. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS.
Słoński, Stanisław. 1937. Funkcje prefiksów werbalnych w języku starosłowiańskim (starobułgarskim). Warszawa: Nakładnistwo Towarzystwa Naukowego Warszawskiego.
Saussure, Ferdinand de. 1896. Accentuation lituanienne. Anzeiger für indogermanische Sprach und Altertumskunde. Beiblatt zu den Indogermanischen Forschungen. 6. 157–166.
Snoj, Marko. 32016 (11997, 22003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.
SSKJ 2, 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Stempel, Reinhard. 1999. Aspekt und Aktionsart, Tempus und Modus: Zur Strukturierung von Verbalsystem. Indogermanische Forschungen 104. 23–44.
Šekli, Matej, 2011a: Besedotvorje praslovanskega glagola v primerjalnojezikoslovni luči. Philological Studies 2011/1. 129–147.
Šekli, Matej. 2011b. Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v (pra)slovanščini. Globinska moč besede: Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Zbirka Zora 80. Uredil Marko Jesenšek. Bielsko-Biała, Budapest, Kansas, Maribor, Praha. 32–45.
Šekli, Matej. 2012. Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov. Jezikoslovni zapiski 18/1. 7–26.
Šekli, Matej. 2016. Gramatikalizacija glagolskih predpon: krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost. Toporišičeva Obdobja. Obdobja 35. Ur. Erika Kržišnik in Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 189–197.
Šivic-Dular, Alenka. 2011. Sekundarni glagoli na -n-ěti v slovenščini – prehajanje med glagolskimi vrstami. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Zbirka Zora. Uredil. Marko Jesenšek. Maribor. 441–487.
Šivic-Dular, Alenka. 2013. К типологии внутриязыковых факторов развития: на примере словянских языков. Slovensko in slovansko. Jezikoslovni zapiski 19/1. 29–50.
Шведова idr. 1980 (2005). Русская грамматика I. Москва: Институт русского языка им. В. В. Виноградова.
Tichy, Eva. 32009 (12000). Indogermanistische Grundwissen. Bremen: Hempen Verlag.
Toporišič, Jože. 42000 (11976). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Vendler, Zeno. 1957. Verbs and times. The Phsilosophical Review 66/2. 143–160.
Vidovič Muha, Ada. 1993. Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. Slavistična revija 41/1. 161–192.
Vondrák, Wenzel. 21928 (1908). Vergleichende slavische Grammatik II: Formenlehre und Syntax. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Зализняк, Анна Андреевна, Микаэлян, Ирина Львовна, Шмелев, Алексей Дмитриевич. 2015. Русская аспектология: В защиту видовой пары. Москва: Языки словянской культуры.
Wiemer, Björn, Seržant, Ilja: Diachrony and typology of Slavic aspect: What does mophology tell us? V tisku.
Žele, Andreja. 2012. Predponsk/oobraziln/e vrednosti in predponskoobrazilno-predložna razmerja pri glagolih (v slovenščini). Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC. 61–82
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
