ETIMOLOŠKI PODATKI V ZGODOVINSKI LEKSIKOGRAFIJI
Povzetek
Dober enojezični razlagalni zgodovinski slovar predstavlja (prevzeto) slovarsko besedo čim bolj celovito, torej vsebuje tudi etimološki razdelek. Podatki v njem uporabnika usmerjajo k iskanju podrobnejših informacij o izvoru v etimoloških slovarjih. Identifikacija vsake prevzete besede, ki jo opravljamo redaktorji v nastajajočem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je mogoča s pomočjo primerjave z izhodiščno tujejezično (ne nujno izvorno) besedo, ki je bila sprejeta v slovenščino. Etimološko pojasnilo se nahaja tudi v slovarskih sestavkih z iztočnicami, ki so kalki. Vlogo etimološkega podatka v slovarju lahko opravljajo tudi daljši tujejezični citati iz prevodnih predlog.
Prenosi
Literatura
http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/slovenski_jezik/E_zbornik/11-_Kozma_Ahacic-clanek.pdf, dostop 26. 3. 2018.
Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, France. 2011. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. 2014. Elektronska objava. Spletna izdaja na www.fran.si. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dostop 26. 3. 2018.
Belousova, A. S. 2013. O novih žanrah slovarej russkogo jazyka pod redakciej akademika Ran N. Ju. Švedovoj. V: Slavjanskaja leksikografija. Meždunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Černyševa. Moskva: Azbukovnik.
Benešič, Julije. 1985. Rječnik hrvatskoga književnoga jezika od preporoda do I. G. Kovačića. Svezak 1 (a–burkati). Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti itd.
Bezlaj, France, Snoj, Marko, Furlan, Metka, Klemenčič, Simona. 1976–2007. Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Mladinska knjiga.
Černyševa, M. I. 2013: Russkaja istoričeskaja leksikografija. V: Slavjanskaja leksikografija. Meždunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Černyševa. Moskva: Azbukovnik.
Egorova, T. V. 2012. Slovar inostrannyh slov sovremennogo russkogo jazyka. Moskva: Adelant.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2016–2017. Spletni rastoči slovar na www.fran.si (Zbirka Fran). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dostop 26. 3. 2018.
Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. 1986. Herausgegeben von Robert R. Anderson, Ulrich Goebel, Oskar Reichmann. Band 1 (Lieferung 1, Einleitung, Quellenverzeichnis, Literaturverzeichnis (a–abfal)). Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Furlan, Metka. 2013. Novi etimološki slovar slovenskega jezika : poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gebauer, Jan. 1970. Slovník staročeský. Díl 1 (A–J). Druhé, nezměněné vydání. Praha: Akademia.
Grimm, Jakob, Grimm, Wilhelm. 2004. Der digitale Grimm. Deutsches Wörterbuch von Jakob und Wilhelm Grimm. Version 05–04. Frankfurt am Main. http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB, dostop 26. 3. 2018.
Historicky slovník slovenského jazyka. I (A–J). 1991. Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akadémie vied.
Koporskaja, E. S. 2013. Principy opisanija leksiki v »novom tolkovom slovare sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka s rasširennymi svedenijami o slove (v knižnoj i uglublennoj elektronnoj versijah). V: Slavjanskaja leksikografija. Meždunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Černyševa. Moskva: Azbukovnik.
Krysin, L. P . 1997. Leksikografičeskoe predstavlenie inojazyčnogo slova: tipy gramatičeskoj informacii. V: Oblyk slova (Sb. statej). Otvetstvennyj redaktor L. P. Krysin. Moskva: Rossijskaja akedemija nauk, Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova.
Legan Ravnikar, Andreja. 2012. Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja. V: Jezikoslovni zapiski 18/2. Ljubljana. 131–148.
Legan Ravnikar, Andreja. 2014. Problematika germanizmov v zgodovinskem slovarju knjižne slovenščine 16. stoletja. V: Slovenski jezik na stičišču več kultur, (Zora, 102). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 70–84.
Merše, Majda. 2009. Glagolski kalki v zgodovini slovenskega jezika. V: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja : Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 129–146.
Merše, Majda, Novak, France, Premk, Francka. 2001. Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja : Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Dio I (a–češula). 1881–1882. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. 1984–. Zagreb: JAZU, Zavod za jezik IFF, HAZU, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Slovar' drevnerusskogo jazyka (XI~XIV vv.) v desjati tomah. Tom 1 (a–v'zakonjatisja). 1988. Gl. red. R. I. Avanesov. Moskva: Russkij jazyk.
Slovar' obihodnogo russkogo jazyka Moskovskoj Rusi XVI–XVII vekov. 2004. Vypusk 1, A–Bjaz'. Pod red. O. S. Mžel'skoj. Sankt–Peterburg: Nauka.
SŁOWNIK POLSZCYZNY XVI WIEKU. Tom I (A-BANY). 1966. Wrocłav, Warszawa, Kraków: Institut Badań Literackich, Widawnictwo Polskiej akademii nauk.
Słovnik staropolski. Tom 1 (A–Ć). 1953–¬1955. Warszawa: Widawnictwo Polskiej akademii nauk.
Slovnik ukrajns'koj movi. Tom 4. 1973. Kijv: Naukova Dumka.
Snoj, Marko. 2009. Etimološke osvetlitve v novem slovarju slovenskega jezika. V: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008. Ur. Andrej Perdih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Marko. 32016. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.
Striedter-Temps, Hildegard. 1963. Deutsche Lehnwörter in Slowenischen. Wien: Im Kommision bei Otto Harrasovitz.
Tolkovyj slovar' russkogo jazyka s vključeniem svedenij o proishoždenii slov. 2007. Otv. redaktor akad. Ran N. Ju. Švedova, avtori slovarja: N. Ju Švedova – osnovnyj korpus slovarja; L. V. Kurkina i L. P. Krysin – avtory svedenij o proishoždenii slov). Moskva: Azbukovnik.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
