KAKO ME VIDIŠ? Predodžbe neizvornih govornika hrvatskoga o Hrvatskoj i Hrvatima
Povzetek
Predodžbe (eng. images, representations) o zemljama i narodima tema su istraživanja u različitim znanostima i disciplinama poput sociologije i socijalne psihologije, imagologije, kulturnih studija, turizma i marketinga, primijenjene lingvistike, poučavanja jezika kao inoga. Predodžbe se dijele na autopredodžbe (predodžbe o svojem narodu i zemlji) te na heteropredodžbe (predodžbe o pripadnicima drugih naroda i zemalja). Kada se neki jezik poučava kao ini u skupini polaznika heterogenoj po prvom ili materinskom jeziku te zemlji i kulturi iz koje potječu, i to još u zemlji u kojoj se ciljni jezik govori, učenici i poučavatelji u takvu se multikulturnom okruženju nalaze pred izazovom susreta različitih predodžaba (i autopredodžaba i heteropredodžaba) koje utječu i na odnos polaznika jednih prema drugima, i na odnos prema ciljnom jeziku. Na temelju rezultata ankete provedene među učenicima hrvatskoga kao inoga jezika (HIJ) na početnom stupnju Croaticumova programa o tome kako vide Hrvatsku i Hrvate pokušat će se dobiti uvid u to kakve su njihove predodžbe o Hrvatskoj i Hrvatima te postoje li razlike u predodžbama s obzirom na to iz koje zemlje učenici dolaze. Uz to prikazat će se i kako se spoznaje o toj izazovnoj temi mogu primijeniti u nastavi, i to u onom njezinom, napose danas neizostavnom dijelu, usmjerenom na stjecanje međukulturne kompetencije.
Prenosi
Literatura
inojezičnog hrvatskog. U Časopis za hrvatske studije 6 (1). 253–267.
Dukić, Davor. „Isto, a tako različito: o problemu prezentacije vlastite
kulture“. Izlaganje sa Stručnog skupa za odgojitelje, učitelje i nastavnike pripradnika
hrvatske nacionalne manjine, iseljenika i Hrvata u BiH, Vodice, 2.–7. srpnja 2012.
Dukić, Davor i Zrinka Blažević, ur. 2009. Kako vidimo strane zemlje.
Uvod u imagologiju. Zagreb: Srednja Europa.
Dyserinck, Hugo. 2009. O problemu „images“ i „mirages“ i njihovu
istraživanju u okviru komparativne književnosti. U Kako vidimo strane zemlje. Uvod
u imagologiju. Davor Dukić i Zrinka Blažević, ur. Zagreb: Srednja Europa. 23–37.
Kramsch, Claire. 1993. Context and culture in language teaching. Oxford:
Oxford University Press.
Lambert, Wallace E. 1961. A study of the roles of attitudes and motivation
in second language learning; final technical report. Montreal: McGill University.
Lippmann, Walter. 1995. Javno mnijenje. Preveo Miroslav Hauptfeld.
Zagreb: Naprijed.
Nikitina, Larisa. Furuoka, Fumiraka. 2013. „Dragon, Kung Fu and Jackie
Chan…“: stereotypes about China held by Malaysian students. U Trames 17 (2).
175–195.
Nikitina, Larisa, Mohd Don, Zuraidah Binti. Loh, Sau Cheong. 2014a.
Investigating stereotypes about the target language country: A case of German
language learners. U RLA: Revista de lingüística teórica y aplicada (52). 113–132.
Nikitina, Larisa. Mohd Don, Zuraidah Binti. Loh, Sau
Cheong. 2014b. Focus on Brazil: Country images held by Malaysian learners of
Brazilian Portuguese. U Calidoscópio 12 (1). 73–82.
Nikitina, Larisa. Mohd Don, Zuraidah. Loh, Sau Cheong. 2014c. Il Bel
Paese as seen from Malaysia: Language learners’ stereotypical representations of
Italy. U Moderna språk 108 (2). 65–79.
Nikitina, Larisa. 2016. Language learners' representations of Portugal:
implications for culture teaching / Las representaciones de Portugal de los
estudiantes de portugu s: implicaciones en la ense anza de aspectos culturales. U
Cultura y Educacion / Culture and Education 28 (4). 863–879.
Nikitina, Larisa. 2017. Language learners' representations of Spanishspeaking countries: How can they inform language pedagogy? U Revista Signos.
Estudios de Linguistica 50 (93). 50–70.
Pasini, Dinka. 2010. Kultura u nastavi hrvatskoga kao stranog jezika. U
Časopis za hrvatske studije 6 (1). 189–200.
Spencer-Rodgers, Julie. 2001. Consensual and individual stereotypic
beliefs about international students among American host nationals. U International
Journal of Intercultural Relations 25 (6). 639–657.
Terracciano, Antonio. et al. 2005. National character does not reflect mean
personality trait levels in 49 cultures. U Science, 310 (5745), 96–100.
„Didot”. http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=14992
(pristupljeno: 29. ožujka 2017.).
„Predodžba“. Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika, ur. Ljiljana
Jojić et al. 2015. Školska knjiga: Zagreb. 1153.
„Stereotip“. http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=58036
(pristupljeno: 29. ožujka 2017.).
„Stereotype“. https://en.wikipedia.org/wiki/Stereotype (pristupljeno: 29.
ožujka 2017.).
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
