VOKATIVNOST U HRVATSKOJ I SRPSKOJ JEZIČNOJ NORMI I UPOTREBI: MORFOLOŠKI PRISTUP
Povzetek
Rad se bavi vokativnošću kao morfološkom kategorijom u hrvatskom i srpskom jezičnom standardu te u jezičnoj upotrebi. U uvodnom se poglavlju raspravlja o temeljnim obilježjima kategorije. Nadalje, pažnja se usmjerava na vokativnost kao morfološku kategoriju u slavenskim jezicima, posebice u hrvatskom i srpskom. U središnjem dijelu rada prikazuju se i analiziraju rezultati ankete kojom se utvrđuje upotreba vokativnih oblika među izvornim govornicima hrvatskog jezika. Na koncu se raspravlja o uzrocima i posljedicama gubljenja vokativnosti kao morfološke kategorije te spornom statusu vokativa kao padeža.
Prenosi
Literatura
Belaj, Branimir. Tanacković Faletar, Goran. 2014. Kognitivna gramatika
hrvatskoga jezika. Knjiga prva. Zagreb: Disput.
Brabec, Ivan. Hraste, Mate. Živković, Sreten. 1965. Gramatika hrvatskosrpskoga
jezika. Zagreb: Školska knjiga.
Brozović, Dalibor. Ivić, Pavle. 1988. Jezik, srpskohrvatski/hrvatskosrpski, hrvatski
ili srpski. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
Bühler, Karl. 1938. Theory of Language. The representional function of language.
Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.
Cvitković, Ivana. 2016. Vokativnost u srpskom i slovačkom jeziku. Diplomski rad.
Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Damjanović, Stjepan. 2005. Staroslavenski jezik. Zagreb: Hrvatska sveučilišna
naklada.
Karlić, Virna. Okuka, Miloš. 2015. Der morphologische Sprachwandel und seine
Ursachen im gegenwärtigen Serbischen und Kroatischen. U Dekonstruktion
und Konstruktion zwischen Sprach und Literaturwissenschaft. Festschrift
für Ulrich Schweier zum 60. Graf, Elena; Mendoza, Imke; Sonnenhauser,
Barbara, Hrsg. Geburtstag: Leipzig, Wien. 81-92.
(Klikovac, 2010) Кликовац, Душка. 2010. Граматика српског језика за основну
школу. Београд: Креативни центар.
Kolaković, Zrinka. 2007. Zastupljenost padeža u hrvatskome jeziku u pisanim i
govornim tekstovima. U Lahor br. 4. 242-270.
Maretić, Tomo. 1963. Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika. Zagreb:
Matica hrvatska.
Mihaljević, Milan. 2014. Slavenska poredbena gramatika: 2. dio. Zagreb: Školska
knjiga.
Minović, Milivoje. 1987. Sintaksa srpskohrvatskog-hrvatskosrpskog književnog
jezika za više škole. Sarajevo: Svetlost.
(Piper et al., 2005) Пипер, Предраг ет ал. 2005. Синтакса савременог српског
језика: проста реченица. Београд: Институт за српски језик САНУ –
Београдска књига – Матица српска.
(Piper et al., 2009) Пипер, Предраг ет ал. 2009. Јужнословенски језици:
Граматичке структуре и функције. Београд: Београдска књига.
(Piper i Klajn, 2013) Пипер, Предраг. Клајн, Иван. 2013. Нормативна
граматика српског језика. Нови Сад: Матица српска.
Silić, Josip i Pranjković, Ivo. 2007. Gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Školska
knjiga.
Sonnenhauser, Barbara. Noel, Patricia Aziz Hanna. 2013. Introduction: Vocative!
Adressing between System and Performance. Berlin: Mouton de Gruyter
(Stevanović, 1974) Стевановић, Михајло. 1974. Савремени српскохрватски
језик. Београд: Научна књига.
(Stanojčić i Popović, 1992) Станојчић, Живојин. Поповић, Љубомир. 1992.
Граматика српскога језика. Уџбеник за I., II., III. и IV. разред средње
школе. Београд: Завод за уџбенике и наставна средства
Težak, Stjepko. Babić, Stjepan. 1994. Gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb:
Školska knjiga.
(Topolinjska, 1974) Тополињска, Зузана. 1974. Граматика на именската фраза
во македонскиот културен јазик. Скопје: Македонска академија на
науките и уметностите.
(Vojvodić, 2002) Војводић, Дојчил. 2002. О вокативним императивним
типовима каузације у руском и српском језику. U
Јужнословенски филолог LIX. 153-174.
Wahlström, Max. 2015. The Loss of Case Inflection in Bulgarian and Macedonian.
Helsinki: University of Helsinki.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
