FILMSKI TEKSTOVI “SNIJEG” I “ČARLSTON ZA OGNJENKU“: „ŽENSKI“ HRONOTOPI I NARATIVIZACIJA GUBITKA
Povzetek
Najpre referišući na pojam Bahtinovog hronotopa, u radu se bavimo analizom pojma „ženskog“ hronotopa kao ženskog prostorvremena u filmskim tekstovima „Snijeg“ Aide Begić i „Čarlston za Ognjenku“ Uroša Stojanovića, koji tematizuju život žena na marginama rata. Donosimo poređenje tradicionalno shvaćenog pojma „ženskog“ vremena (Julija Kristeva) kao cikličnog i nelinearnog, i „muškog“, linearnog vremena, pozicionirajući ženski subjekt van tokova „muškog“ vremena, vremena istorije. Lociramo dva ženska hronotopa (fiktivne topose sela Pokrp u Srbiji i Slavno u Bosni) kao mesta žaljenja, kroz Frojdov pojam procesa tuge/tugovanja/žaljenja, koji ishodište ima u prevladavanju traume usled gubitka voljenih (muškaraca nastradalih u ratu). Narativizovanje gubitka u ovim filmskim tekstovima prepoznajemo kroz ritualne i simboličke radnje kojima se odsutni muškarci prizivaju, a, s druge strane, pronalazimo strategiju prevladavanja traume kroz inverziju rodnih uloga i preuzimanje maskuliniteta (žena postaje aktivni princip i nosilac pogleda [Lora Malvi]). Bahtinov motiv hronotopa susreta u slučaju dva filmska teksta diferenciramo u okviru hronotopa regeneracije (koji predstavlja jedan oblik sugerisanog happy enda u „Snijegu“) odnosno hronotopa degradacije, u „Čarlstonu...“ (Bemon i Borghart).
Prenosi
Literatura
Bemong, Nele. Borghart, Pieter. 2010. Bakhtin’s Theory of Literary Chronotope:
Reflections, Aplications, Perspectives. U: Bakhtin’s Theory of Literary
Chronotope: Reflections, Aplications, Perspectives. Nele Bemong et al., eds.
Gent: Academia Press. 3-16.
Daković, Nevena. 2006. Pojmovnik Teorije filma. U: Estetika filma. Žak Omon et
al., ur. Beograd: CLIO. 291–303.
Freud, Sigmund. 2009. Mourning and Melancholia. U: On Freud’s “Morning and Melancholia”. Leticia Glocer Giorini et al., eds. London: Karnac Books. 17–
34.
Keunen, Bart. 2010. The Chronotopic Imagination in Literature and Film: Bakhtin,
Bergson and Deleuze on Forms of Time. U: Bakhtin’s Theory of Literary
Chronotope: Reflections, Aplications, Perspectives. Nele Bemong et al., eds.
Gent: Academia Press. 35–56.
van der Kolk, Bessel et al. 2001. Exploring the Natue of Traumatic Memory:
Combining Clinical Knowledge with Laboratory Methods. U: Journal of
Agression, Maltreatment and Trauma Vol. 4, No. 2. Philadelphia: The Haworth
Pres. 9–31.
Kristeva, Julia. 1981. Women’s Time. U: Signs: Journal of Women in Culture and
Society Vol. 7, No. 1. Chicago: Chicago UP. 13–35.
Laplanche, Jean. Pontalis, Jean-Bertrand.1992. Rječnik psihoanalize. Zagreb:
August Cesarec.
Ricoeur, Paul. 2004. Memory, History, Forgetting. Chicago: Chicago UP.
Stam, Robert. 2000. Film Theory: An Introduction. Oxford: Blackwell Publishing
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
