MODERNISTIČNI PRIPOVEDNI POSTOPKI V FILMSKI ADAPTACIJI ROMANA MENUET ZA KITARO
Povzetek
Prispevek se osredotoča na roman Menuet za kitaro in njegovo filmsko adaptacijo z naslovom Nasvidenje v naslednji vojni. Roman predstavi z vidika modernističnih pripovednih postopkov, nato pa se osredotoči na analizo filmske adaptacije. Z antropološko-morfološko analizo ugotavlja, da je Živojin Pavlović v filmu uporabil modernistične pripovedne postopke, ter analizira, na kakšne načine in s katerimi filmskimi izraznimi sredstvi so v filmski adaptaciji prikazani tok zavesti, spomini, kako se z avdiovizualnimi sredstvi izraža esejizacija, fragmentarnost in asociativnost.
Prenosi
Literatura
Ljubljana: DZS (Zbirka Klasje). 13–37.
Berger, Aleš. 1984. Na poti skozi čas in za seboj. V: Menuet za kitaro.
Vitomil Zupan. Ljubljana: Mladinska knjiga. 543–563.
Dolgan, Marjan. 1976. Vitomil Zupan, Menuet za kitaro. V: Sodobnost, 24,
2. 172–176.
Eysteinsson, Astradur. 1992. The concept of modernism. Ithaca in London:
Cornell University Press.
Giannetti, Louis. 2008. Razumeti film. Ljubljana: UMco in Slovenska
kinoteka.
Harlamov, Aljoša. 2016. Slovenski modernistični roman. Doktorska
disertacija. Mentorica: Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
6–94, 108–121.
Kermauner, Taras. 1980. Vztrajati, vsemu navkljub (Ob Zupanovem
Menuetu). V: Menuet za kitaro. Vitomil Zupan. Murska Sobota: Pomurska
založba. 477–487.
Kos, Janko. 1988. Konec modernizma. V: Sodobnost, 36, 3–7. 240–251,
386–393, 513–520, 655–662. Dlib.
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC1KDYMBNY/?euapi=1&query=%27keywords%3dkonec+modernizma%27
&pageSize=25 (Dostop: 3. 3. 2017.)
Kuśmierczyk, Seweryn. 2014. Wyprawa bohatera w polskim filmie
fabularnym. Varšava: Czuły Barbarzyńca. 11–34.
Popek, Simon. 2005. Naturalistična »podoba-nagon«: Živojin Pavlović v
Sloveniji. V: Ekran; revija za film in televizijo, 42, 1–2. 20.
Rezoničnik, Lidija. 2014. Poljski in slovenski literarni kanon obdobja
modernizma v filmski adaptaciji. Doktorska disertacija. Mentor: Nikolaj Jež,
somentor: Igor Koršič. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 81–95.
Rudolf, Matevž. Ko beseda podobo najde. Slovenska literatura in film v
teoriji in praksi (1984–2012). Ljubljana: UMco in Slovenska kinoteka. 73–
143.
Rugelj, Samo (ur.). 2011. Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–
2010. Ljubljana: UMco in Slovenska kinoteka. 168–169.
Šimenc, Stanko. 1983. Slovensko slovstvo v filmu. Ljubljana: Mestno
gledališče ljubljansko. 194–199.
Škulj, Jola. 1998: Modernizem in njegove poteze v lirski, narativni in dramski
formi. V: Primerjalna književnost, 21, 2. 45–74.
Šprah, Andrej (ur.). 2012a. Prekletstvo iskanja resnice. Filmska ustvarjalnost
in teorija Živojina Pavlovića. Ljubljana: Slovenska kinoteka (Zbirka Kino
raziskave).
Šprah, Andrej. 2012b. Živojin Pavlović in partizanski film: razgradnja vizije
pridobitev vojne in revolucije. V: Kino!, 6, 17–18. 230–272.
Vrdlovec, Zdenko. 2013. Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011.
Ljubljana: UMco. 469–476.
Zorman, Barbara. 2009. Sence besede. Filmske priredbe slovenske literature
(1948–1979). Koper: Založba Annales. 13–51, 103–160.
Zupan Sosič, Alojzija. 2006. Pimlico in Neznosna lahkost bivanja kot
maturitetna romana. V: Jezik in slovstvo, 51, 6. 25–45.
Zupan Sosič, Alojzija. 2015. Govor v sodobnem slovenskem romanu. V:
Slavistična revija, 63, 2. 183–195.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
