ФЕНОМЕНОЛОГИЯ ЛИТЕРАТУРЫ РОМАНА ИНГАРДЕНА
Povzetek
Читателю предлагается обзор идей феноменологии литературы Романа Ингардена. Автор статьи исходит из позиции, что этот теоретический подход ещt не исчерпал себя, и актуализирует его как средство межкультурной коммуникации. Основоположник феноменологии литературы, польский философ Р. Ингарден известен прежде всего своей интерпретацией художественного произведения как особой формы бытия. Геополитическое положение Польши способствовало рецепции европейской философии, становлению национальных мыслителей, известных за рубежом. Р. Ингарден решает вопросы онтологии, сознания, эпистемологии, метафизики, этики, аксиологии на примере феноменологии литературы. Мыслитель стремится вывести учения об актах сознания на более реалистические позиции и поэтому обращается к литературному произведению как к примеру многослойности сущего. Р. Ингарден вводит такие характеристики социокультурных объектов, как интенциональность, точки неопределенности и конкретизация, что позволяет рассматривать феноменологическую методологию Ингардена как многогранный подход к анализу текста в культуре.
Prenosi
Literatura
Timoschuk, Elena A. (2008). Intencional'nost' i konkretizaciia kak formy uporiadochivaniia mira v fenomenologii R. Ingardena [Intentionality and concretization as the forms of ordering the world in the phenomenology of R. Ingarden]. In Brennoe i vechnoe: social'nye ritualy v mifologizirovannom prostranstve sovremennogo mira [Mortal and eternal: social rituals in the mythologized space of the modern world]. Velikiy Novgorod: Izdatel'stvo Novgorodskogo gosudarstvennogo universiteta im. Yaroslava Mudrogo. 334- 337. (In Russian.)
Golaszewska, Maria. (1993). Roman Ingarden. Człowiek i dzieło. Cracow. (In Polish.)
Gomulka, Jakub, Tarnowski, Karol, Workowski, Adam (Eds.). (2014). Fenomenologia polska a chrześcijaństwo. Cracow: Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu Papieskiego Jana Pawła II w Krakowie. (In Polish.)
Gуrniak-Kocikowska, Kristina. (1997). Poland. In Embree, L. et al. (Eds.). Encyclopedia of Phenomenology. Dordrecht: Kluwer Academic Publishers. 537-542.
Ingarden, Roman. (1989). Ontology of the work of art. Ohio: Athens.
Majewska, Zofia. (1995). Książeczka o Ingardenie. Szkic biograficzny. Lublin:
Wyd. UMCS. (In Polish.)
Ogrodnik, Bogdan. (2000). Ingarden. Warsaw: Wiedza Powszechna. (In Polish.)
Poltawski, Andrzej. (1999). Fenomenologiczne podstawy etyki według Karola Wojtyły. In Pawlica, J. (Red.) Spór o etykę. Cracow: UJ. 203-206. (In Polish.) Poltawski, Andrew. (2002). The problem of time in the philosophy of Roman
Ingarden. In Eilstein, Helena (Ed.). Synthese library: Studies in epistemology, logic, methodology, philosophy of science. Vol. 309: A collection of Polish works on Time and Spacetime. Dordrecht: Kluwer Academic Publishers. 137- 148.
Soniewicka, Marta. (2008). Możliwość bytu koniecznego w ontologii Romana Ingardena: czy założenia filozoficzne zawarte w paragrafie 13 Sporu o istnienie świata Romana Ingardena pozwalają na przeprowadzenie dowodu ex necessario na istnienie Boga? In: Przegląd Tomistyczny. T. 14. 383-405. (In Polish.)
Tomaszewska, Wieslawa. (2014). Jakości metafizyczne w dziele sztuki literackiej i ich poznawanie. In Studia Philosophiae Christianae, No 2(50). 126-144. (In Polish.)
Tymieniecka, Anna-Teresa. (1988). Logos and Life: The Three Movements of the Soul: The Spontaneous and the Creative in Man's Self-Interpretation-in-the- Sacred. In Analecta Husserliana. Vol. XXV. Dordrecht: Kluwer Academic Publishers.
Tymieniecka, Anna-Teresa (Ed.). (1994). From the Sacred to the Divine: A New Phenomenological Approach. Boston: Kluwer Academic Publishers.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
