UKRADENA KOPEJKA DERE DŽEP. ANALIZA POSLOVICA SA SASTAVNICAMA KOPEJKA I RUBALJ U RUSKOM JEZIKU
Povzetek
U tekstu se obrađuju novčanе jedinice rubalj (рубль) i kopejka (копейка) u ruskim poslovicama. Cilj ovoga rada je odrediti dominantne vrijednosti izražene u poslovicama kao odrazu sustava vrijednosti zajednice te kulturološke specifičnosti, osvrćući se pritom na povijest upotrebe navedenih novčanih jedinica koje se danas identificiraju s Rusijom kao političkim i kulturološkim prostorom.
Za potrebe istraživanja koristili smo sljedeće zbornike ruskih poslovica: Большой словарь русских пословиц autora V. Mokienko, T. Nikitina i E. Nikolaeva i zbornik Пословицы русского народа V. Dalja. Manji broj primjera pronađen je i u znanstvenim radovima.
Analizom smo izdvojili tri osnovne tematske podskupine poslovica koje se odnose na fizičke karakteristike novca, pripadnost i način stjecanja novca, te način ophođenja s novcem. Zasebno je poglavlje posvećeno analizi brojčanih sastavnica u poslovicama.
Rezultati istraživanja pokazuju da se najviše vrednuje novčana vrijednost stečena vlastitim radom i štednjom, dok su međuljudski odnosi (prijateljstvo) hijerarhijski više pozicionirani od samog novca. Osobito se osuđuje stjecanje novca na nepošten način te rastrošnost.
Prenosi
Literatura
HE — Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje [Croatian Encyclopaedia, online edition]. 2021. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža. (In Croatian) https://www.enciklopedija.hr/ (Datum pristupa: 20. 5. 2022.)
Jakobović, Zvonimir. (2014) Leksikon novčanih jedinica [Lexicon of Monetary Units]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Menac, Antica i sur. (1980) Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rječnik [Russian-Croatian or Serbian Phraseological Dictionary]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Брокгауз, Ф. А. Ефрон, И. А. (1890–1907). Энциклопедический словарь [Encyclopedic Dictionary]. С.-Пб: Брокгауз-Ефрон. (In Russian) https://dic.academic.ru/contents.nsf/brokgauz_efron/(Datum pristupa: 18. 5. 2022.)
Гладкий, В. Д. (2001) Славянский мир: I - XVI века: Энциклопедический словарь [Slavic World: I - XVI centuries: Encyclopaedic Dictionary]. Москва: Центрполиграф. (In Russian)
Даль, В. И. (1989) Пословицы русского народа [Proverbs of the Russian People]. Москва: Художественная литература. (In Russian). https://dic.academic.ru/contents.nsf/dahl_proverbs/(Datum pristupa: 18. 5. 2022.)
Кравченко, С. А. (2004) Социологический энциклопедический русско-английский словарь: Более 10 000 единиц [Sociological Encyclopaedic Russian-English Dictionary: Over 10,000 Units]. Москва: Издательство АСТ. (In Russian)
Мокиенко, В. А. Никитина, Т. Ю. Николаева, Е. П. (2010) Большой словарь русских пословиц [Big Dictionary of Russian proverbs]. Moсква: ОлмаМедиаГрупп. (In Russian)
Серов, В. (2003) Энциклопедический словарь крылатых слов и выражений [Encyclopaedic Dictionary of Winged Words and Expressions]. Москва: Локид-Пресс. (In Russian) https://dic.academic.ru/contents.nsf/dic_wingwords/(Datum pristupa: 4. 5. 2022.)
Синдаловский, Н. А. (2003) Словарь Петербуржца [Peterburger's Dictionary]. С.-Пб: Норинт. (In Russian) https://peterburger_lexikon.academic.ru/ (Datum pristupa: 3. 8. 2022.)
СЭС — Осипов, Г. В. (ред.-координатор) (2000) Социологический энциклопедический словарь на рус., англ., нем., фр., чеш. языках [Sociological Encyclopedic Dictionary in Russian, English, German, French, Czech]. Москва: Норма. (In Russian)
Фёдоров, А. И. (2008) Фразеологический словарь русского литературного языка [Phraseological Dictionary of the Russian Literary Language]. Москва: Астрель, АСТ. (In Russian). https://phraseology.academic.ru (Datum pristupa: 21. 5. 2022.)
Этимологический онлайн-словарь русского языка Макса Фасмера.[Etymological Online Dictionary of the Russian Language by Max Fasmer] (In Russian). https://lexicography.online/etymology/vasmer/ (Datum pristupa: 1. 8. 2022.)
Copyright (c) 2022 Marija Popović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
