ODNOS MED GLAGOLSKIMI KATEGORIJAMI IN ČASOVNO INTERPRETACIJO RUSKEGA DELEŽJA IN ŠPANSKEGA NEPERIFRASTIČNEGA GERUNDIJA
Povzetek
Prispevek predstavlja sopostavitveno analizo oblikoslovnoskladenjskih in pomenskih lastnosti ruskega deležja in španskega neperifrastičnega gerundija. Kot izhodišče smo vzeli konverb, ki je neosebna glagolska oblika, katere glavna funkcija je izražanje prislovnodoločilnega podredja. Na podlagi omenjene opredelitve skušamo najprej ugotoviti, ali lahko rusko deležje in španski neperifrastični gerundij prištevamo k omenjenemu slovničnemu pojavu. V nadaljevanju se osredotočimo na kategorijo glagolskega časa, ki ga razdelimo na absolutni in relativni čas, in ugotavljamo, kako rusko deležje in španski gerundij izražata časovne odnose. Posebna pozornost je namenjena opisu razlik v izražanju glagolskega vida v ruščini oziroma aspekta v španščini in raziskovanju, kako dana glagolska kategorija vpliva na pomensko interpretacijo deležja in gerundija. Na podlagi reprezentativnih primerov, vzetih iz rusko-španskega vzporednega korpusa, nazadnje analiziramo primarne prislovnodoločilne pomene ruskih deležij in španskih gerundijev, tj. časovne pomene istodobnosti, preddobnosti in zadobnosti. Na podlagi analize ugotavljamo, da rusko deležje in španski neperifrastični gerundij v vlogi konverba zaradi svojih aspektualnih lastnosti nista popolnoma prekrivna, zaradi česar se pri izražanju časovnih odnosov ne ujemata vedno.
Prenosi
Literatura
Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord). (1999). Gramática de la lengua castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.)
Comrie, Bernard. (1976). Aspect. Cambridge: Cambridge University Press.
Comrie, Bernard. (1985). Tense. Cambridge: Cambridge University Press.
Fernández Lagunilla, Marina. (1999). Las construcciones de gerundio. In Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord.): Gramática de la lengua castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.)
Haspelmath, Martin. (1995). The converb as a cross-linguistically valid category. In Haspelmath, Martin, König, Ekkehard (Ed.) Converbs in cross-linguistic perspective. Berlin: Mouton de Gruyter. 1–55.
Haspelmath, Martin, König, Ekkehard (Ed.). (1995). Converbs in cross-linguistic perspective. Berlin: Mouton de Gruyter.
Krvina, Domen. (2018). Glagolski vid v sodobni slovenščini 1: besedotvorje in pomen. [Verbal Aspect in Contemporary Slovenian: Word formation and Meaning]. Ljubljana: Založba ZRC. (In Slovenian.)
Markič, Jasmina. (1997). Aspektualne vrednosti v sodobni ameriški španščini v delih kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza (doktorska disertacija). [Aspectual values in modern American Spanish in the works of the Colombian writer Gabriel García Márquez (Doctoral thesis)]. Ljubljana: Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani. (In Slovenian.)
Miguel, Elena de. (1999). El aspecto léxico. In Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord.): Gramática de la lengua castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.)
Mora García, Javier. (2018). Historia y significados de las expresiones con gerundio y con en + gerundio. Epos: Revisa de filología, 1. 159–190. (In Spanish.)
Moreno, Arlanda. (2014). El gerundio no perifrástico. Estudio de corpus orales del Español de Mérida, Venezuela (Doctoral Thesis). Tromsø: Norges Arktiske Universitet, HSL. (In Spanish.)
Nedjalkov, Vladimir P. (1995). Some typological parameters of converbs. In Haspelmath, Martin, König, Ekkehard (Ed.) Converbs in cross-linguistic perspective. Berlin: Mouton de Gruyter. 97–136.
Real Academia Española y Asociación de Academias de la Lengua Española. (2009). Nueva gramática de la lengua española (NGLE). Madrid: Espasa Libros. (In Spanish.)
Sever, Jože, Derganc, Aleksandra. (2006). Ruska slovnica po naše. [Russian Grammar for Slovenians]. Ljubljana: Cankarjeva založba. (In Slovenian.)
Акимова, Т. Г., Козинцева, Н. А. (1987). Зависимый таксис (на материале деепричастных конструкций). В: Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 257–280. [Akimova, T. G., Kozinceva, N. A. (1987). Dependent taxis (based on the material of converb constructions). In: Bondarko, Aleksandr V. (Ed.): Theory of functional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 257–280.] (In Russian.)
Бондарко, Александр В. (ред.). (1987). Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. [Bondarko, Aleksandr V. (Ed.). (1987). Theory of functional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka.] (In Russian.)
Бондарко, Александр В. (1987). Общая характеристика семантики и структуры поля таксиса. В Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 234–243. [Bondarko, Aleksandr V. (1987). General characteristics of the semantics and structure of the taxis field. In Bondarko, Aleksandr V. (Ed.): Theory of functional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 234–243.] (In Russian.)
Виноградов, Виктор В. (1960). Грамматика русского языка. Том 1. Фонетика и морфология. Москва: Издательство Академии наук СССР. [Vinogradov, Viktor V. (1960). Russian Grammar. Volume 1. Phonetics and morphology. Moskva: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR.] (In Russian.)
Виноградов, Виктор В. (1947). Русский язык. Грамматическое учение о слове. Москва: Государственное учебно-педагогическое издательство Министерства просвещение РСФСР. [Vinogradov, Viktor V. (1947). Russian language. Grammatical teaching about the word. Moscow: Gosudarstvennoe učebno-pedagogičeskoe izdatel'stvo Ministerstva prosveščenija RSFSR.] (In Russian.)
Исаченко, Александр В. (1960). Грамматический строй русского языка в сопоставлении со словацким. Морфология. Часть вторая. Братислава: Издательство Словацкой академии наук. [Isačenko, Aleksandr V. (1960). The grammatical system of Russian language in comparison with Slovak. Morphology. Volume two. Bratislava: Izdatel'stvo Slovackoj akademii nauk] (In Russian.)
Князев, Юрий П. (2020). Деепричастие. В Молдован, Александр М. (ред.): Русский язык: Энциклопедия. Москва: АСТ-пресс. 136–139. [Knjazev, Jurij P. (2020). Gerund. V Moldovan, Aleksandr M. (Ed.): Russian language: Encyclopedia. Moscow: AST-press. 136–139.] (In Russian.)
Национальный корпус русского языка (НКРЯ). 2004–2021. [The Russian National Corpus (RNC).] https://ruscorpora.ru/new/search-main.html. (In Russian.)
Полянский, С. М. (1987). Одновременность/разновременность и другие типы таксисных отношений. В Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 243–253. [Poljanskij, S. M. (1987). Simultaneity/Non-Simultaneity and other types of taxis relations. In Bondarko, Alexander V (ed.): Theory of Functional Grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 243–253.] (In Russian.)
Храковский, Виктор С. (ред.). (2009). Таксис: семантика, синтаксис, типология. Типология таксисных конструкций. Москва: Знак. [Khrakovsky, Viktor S. (Еd.). (2009). Taxis: semantics, syntax, typology. Typology of taxis constructions. Moscow: Znak] (In Russian.)
Шведова, Наталия Ю. (ред.). (1980). Русская грамматика. Том 1. Фонетика. Фонология. Ударение. Интонация. Словообразование. Морфология. Москва: Наука. [Švedova, Natalia Yu. (Ed.). (1980). Russian Grammar. Volume 1. Phonetics. Phonology. Accent. Intonation. Word formation. Morphology. Moscow: Nauka.] (In Russian.)
Copyright (c) 2022 Vanesa Zaman
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
