THE CULTURAL SHACKLES OF NORMATIVE FEMININITY THROUGH CERTAIN LITERARY AND FILM NARRATIVES
Povzetek
The contemporary challenges of culture and gender in consumer society are numerous. Through critical reflections on certain aspects of women's representation in popular culture, we will re-examine her role in society, seeking explicit and subliminal sexist messages embedded in literary and film language. Exploring the hegemony of the body, through the objectification of women and sexism, the cultural shackles of normative femininity, we will try to find gender asymmetry in the media representation and note the relationship with the ideology of consumerism and mass culture. Decoding the gender stereotypes, on the one hand, and the contemporary post-feminist transformations of femininity, on the other, we will re-examine the gender roles in popular culture by asking questions: To what extent do books and films about Bridget Jones and The Stepford Wives oppose the macho, sexist and patriarchal culture? Are they a rebellion against gender and structural discrimination against women? Is the criticism in those works clear and explicit or, in the attempt to detect gender stereotypes, do they in fact legitimize and strengthen them? Is it a matter of subversion, resistance or acceptance, or is it a reconciliation with the dominant values of popular culture and masculine society? Through the polysemic reading of the texts we will seek for the new meanings that are created through the juxtaposition of the code and the decoder, in the interaction between the text, the meaning, the context, the recipient and the discourse. The production of meanings extends far beyond the processes of fabrication, exchange and reproduction of culture.
Prenosi
Literatura
Џепароски, Иван. (2007). Аспекти на другоста. Скопје: ЕВРО БАЛКАН Пресс [Džeparoski, Ivan. (2007). Aspects of Otherness. Skopje: EVRO BALKAN Press]. (In Macedonian.)
Џордан, Глен, Ведон, Крис. (1995). Културна политика – Класа, род, раса и постмодерниот свет. Скопје: Темплум, 2000 [Džordan, Glen, Vedon, Kris. (1995). Cultural Politics – Class, Gender, Race, and the Postmodern World. Skopje: Templum, 2000]. (In Macedonian.)
Ferguson, Marjorie. (1991). Media Culture and Society. London: SAGE.
Филдинг, Хелен. (1999). Бриџит Џонс – На работ на разумот. Скопје: Арс Ламина, публикации 2016 [Filding, Helen. (1999). Bridget Jones – The Edge of Reason. Skopje: Ars Lamina, publikacii 2016]. (In Macedonian.)
Филдинг, Хелен. (1996). Дневникот на Бриџит Џонс. Скопје: Арс Ламина, публикации 2016 [Filding, Helen. (1996). Bridget Jones‘s Diary. Skopje: Ars Lamina, publikacii 2016]. (In Macedonian.)
Мартиноска, Ана. (2018). Културна фабрика – Огледи за родот, градот и популарната култура. Скопје: Институт за македонска литература [Martinoska, Ana. (2018). Cultural Factory – Essays on City, Gender and Popular Culture. Skopje: Institut za makedonska literature]. (In Macedonian.)
Мартиноска, Ана, Јакимовска-Тошиќ, Маја. (2019). Културата на распродажба – Консумеризмот и комерцијализацијата на културните продукти. Скопје: Институт за македонска литература [Martinoska, Ana, Jakimovska-Tošik, Maja. (2019). Culture on Sale: Consumerism and Commercialization of Cultural Products. Skopje: Institut za makedonska literature]. (In Macedonian.)
Martinoska, Ana, Jakimovska Toshich, Maja (Ed.). (2016). Popular Culture: Reading from Below. Skopje: Institute of Macedonian Literature
Саџани, Решма. (2019). Храбри наместо совршени. Скопје: Арс Либрис, 2020 [Sadžani, Rešma. (2019). Brave, but not perfect. Skopje: Ars Libris, 2020]. (In Macedonian.)
Tomic, Zorica. (2009). New$ Age. Beograd: Službeni glasnik.
Wolf, Naomi (2002). The Beauty Myth. New York: HarperCollins Publishers.
Copyright (c) 2021 Ana Jovkovska
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
