BETWEEN LITERARY HISTORY AND AUTOPOETICS (NOTES OF TIHOMIR OSTOJIĆ ABOUT LITERARY PERIODICALS IN JOURNALS „STRAŽILOVO“ AND „LETOPIS MATICE SRPSKE“)
Povzetek
This work has the goal to describe and analyze notes dedicated to literary periodicals, that Tihomir Ostojić has been intensively publishing in the magazine “Stražilovo” at the end of the XIX century, as well as the notes that this historian of literature published in “Letopis Matice srpske” between 1900 and 1914. Small in size, not so big in scope, but easy to go through, informative, communicative, immanently valuable, and solely in the magazine form, everyday information, and additional information about that moment in literature, Tihomir Ostojić’s notes published in “Stražilovo” and “Letopis Matice srpske” give us a way to see the literary scene of that time. They are full of information useful for getting to know the history of Serbian literature and culture; on the other hand, these notes about literary periodicals are useful for reading and understanding Tihomir Ostojić’s autopoetics.
Prenosi
Literatura
Ковачек, Божидар. (1965). Библиографија радова Тихомира Остојића. Зборник Матице српске за књижевност и језик 13 № 1 [Kovaček, Božidar. (1965). Bibliography of Tihomir Ostojić’s works. Matica Srpska Journal of Literature and Language 13 № 1]. 231- 252. (In Serbian.)
Милисавац, Живан. (1994). Летопис Тихомира Остојића. Зборник Матице српске за књижевност и језик 42 № 1/3 [The Chronicle of Matica srpska, edited by Tihomir Ostojić. Matica Srpska Journal of Literature and Language 42 № 1/3]. 327-337. (In Serbian.)
Пековић, Слободанка. (2010). Књижевност у функцији „принуде“: часопис као фактор преобликовања књижевног текста и жанра. Београд: Институт за књижевност и уметност [Peković, Slobodanka. (2010). Literature in the function of coercion: periodicals as a factor in reshaping literary text and genre. Beograd: Institut za književnost i umetnost]. (In Serbian.)
Петровић, Милан. (1950). Тихомир Остојић као уредник Летописа. Летопис Матице српске, 366 № 4 [Petrović, Milan. (1950). Tihomir Ostojić as the editor of the Chronicle. The Chronicle of Matica srpska 366 № 4]. 275- 285. (In Serbian.)
Ћуковић, Милица. (2018). Просвећивање народа као културна идеологија Тихомира Остојића. У: Мустур, Милица, Олах, Кристијан (2018). Књижевност, теологија, философија: тематско-проблемски зборник радова у спомен Милану Радуловићу. Београд: Институт за књижевност и уметност, Фоча: Православни богословски факултет Светог Василија Острошког [Ćuković, Milica. (2018). The enlightenment of the people as a cultural ideology of Tihomir Ostojić. In: Mustur, Milica, Olah, Kristijan. (Eds.). Literature, theology, philosophy: a thematically problematic collection of works in memory of Milan Radulović. Beograd: Institut za književnost i umetnost, Foča: Pravoslavni bogoslovski fakultet Svetog Vasilija Ostroškog]. 223-239. (In Serbian.)
Copyright (c) 2021 Milica V. Ćuković
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
