COMRADE-ESS GIRL: SUNČANA ŠKRINJARIĆ’S AUTOBIOGRAPHICAL TRILOGY AS COMING OF AGE IN BETWEEN THE FEMINIST WAVES
Povzetek
This essay analyses the autobiographical trilogy authored by a Croatian writer mostly known for her children’s stories, Sunčana Škrinjarić (1931-2004). The trilogy consists of the novels Ulica predaka [The Ancestor’s Lane], Ispit zrelosti [The Matriculation Exam], and Bijele strijele [White Arrows], published between 1980 and 2004. I interpret them as feminist Bildungsroman, a genre present both in the West and in the East, tracking the heroine’s venture from the private into public sphere, while downplaying the importance romance and marriage had in the classic, male-centric version of the form. Following a narrative analysis, I discuss Škrinjarić’s portrayal of aesthetic norms and cultural production and outline possibilities of resistance through reading and writing. The third section of the essay engages with the history of Yugoslav feminism and situates Škrinjarić within a recently revised timeline of women’s activism that emphasizes the continuity between the government-supported project of women’s emancipation and second-wave feminism. By combining textual analysis with wider cultural context, I have found that Škrinjarić’s still widely obscure trilogy offers valuable insights into the formation of female identities and possible plots in which we encounter said identities.
Prenosi
Literatura
Bonfiglioli, Chiara. (2014). Women’s Political and Social Activism in the Early Cold War Era: The Case of Yugoslavia. Aspasia 8. 1-25.
de Certeau, Michel. (1984). The Practice of Everyday Life. Berkeley: University of California Press.
Duda, Igor. (2017). Uvod: od nazadnosti do svemira, od projekta do zbornika. In: Duda, Igor. (Ur.). Stvaranje socijalističkog čovjeka [Introduction: from Backwardness to Space, from Project to Volume. In: Duda, Igor. (Ed.). Making of the Socialist Man]. Zagreb & Pula: Srednja Europa. 5-22. (In Croatian.)
Dujić, Lidija, Bauer, Ludwig. (2010). Knjiga o Sunčani i Severu [Book about Sunčana and Sever]. Sisak: Aura. (In Croatian.)
Einhorn, Barbara. (1993). Cinderella Goes to Market. Citizenship, Gender, and Women's Movements in East Central Europe. London, Verso.
Evans, Mary. (2005). Auto/biography as a Research Method. In: Griffin, Gabriele. (Ed.). Research Methods for English Studies. Edinburgh: Edinburgh University Press. 31-46.
Felski, Rita. (1989). Beyond Feminist Aesthetics. Feminist Literature and Social Change. Cambridge: Hutchinson Radius.
Fetterley, Judith. (1978). The Resisting Reader. A Feminist Approach to American Fiction. Bloomington & London: Indiana University Press.
Harsch, Donna. (2014). Communism and Women. In: Smith, Stephen A. (Ed.). The Oxford Handbook of the History of Communism. Oxford: Oxford UP. 488-504.
Kolanović, Maša. (2011). Udarnik! Buntovnik? Potrošač… Popularna kultura i hrvatski roman od socijalizma do tranzicije [Striker! Rebel? Consumer... Popular culture and Croatian novel from socialism to transition]. Zagreb: Naklada Ljevak. (In Croatian.)
Lóránd, Zsófia. (2019). Sisterhood and Second Wave Feminist Stakes in Women’s Art and Women’s Literature in Yugoslavia in the 1970s and 1980s. In: Bühler-Dietrich, Annette. (Ed.). Feminist Circulations between East and West. Berlin: Frank & Timme. 109-128.
Lukšić, Irena. (2002). Sunčana Škrinjarić: Autobiography from Various Narrative Points of View. Croatian Studies Review, Vol. 2 № 1. 119-133.
Ross, Johanna. (2019). The East, the West, and the Female Bildungsroman: A Soviet Estonian Novel Half Remembered, Half Forgotten. In: Bühler-Dietrich, Annette. (Ed.). Feminist Circulations between East and West. Berlin: Frank & Timme. 129-149.
Senjković, Reana. (2011). Negotiating (Socialist) Grlhood(s): The Case of the Only Girls’ Magazine in Socialist Yugoslavia. International Journal of Cultural Studies, Vol. 14 № 5. 483-497.
Sklevicky, Lydia. (1996). Konji, žene, ratovi [Horses, Women, Wars]. Zagreb: Ženska infoteka. (In Croatian.)
Škrinjarić, Sunčana. (2004). Kuća od riječi [House of Words]. Zagreb: Mozaik knjiga. (In Croatian.)
Zaharijević, Adriana. (2017). The Strange Case of Yugoslav Feminism: Feminism and Socialism in the East. In: Jelača, Dijana, Kolanović, Maša, Lugarić, Danijela. (Eds.). The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia. (Post)Socialism and Its Other. Cham: Palgrave Macmillan. 263-284.
Zlatar, Andrea. (2004). Tekst, tijelo, trauma: ogledi o suvremenoj ženskoj književnosti [Text, Body, Trauma: Essays on the Contemporary Women’s Literature]. Zagreb: Naklada Ljevak. (In Croatian.)
Copyright (c) 2021 Natalija Stepanović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
