OVERTHROWING THE MATRIARCH: „ STRIBOR'S FOREST“ AND „BRIDESMAN SUN AND BRIDE BRIDEKINS“
Povzetek
If we understand „Croatian Tales of Long Ago“ not only as a collection of fairy tales, but also as an authentic piece of women's writing, i.e. as a text that records, embodies and articulates gender specific experience, new venues open for the analysis of this literary masterpiece..
The two tales discussed, „ Stribor's Forest“ and „Bridesman Sun and Bride Bridekins“, I understand as the two sides of a coin, the two solutions of the same problem. On the surface, the two stories seem to have different plots and different characters, but if we look beyond the manifest content we find the same conflict latent to both tales: the conflict of the two generations of women, the old mother and the daughter in law. Tales talk about subverting and re-establishing female hierarchies, about subjecting to or rebelling against the rule of the matriarch. In both tales, the masculine is marginal, a mere object, while feminine is active; the subject. The female position, differentiated into the heroine and the villain(esse), is in each of the stories studied from the different perspective, i.e. the different character is the subject. „Stribor's forest“ demonizes the daughter in law and proclaims her power over the male illegal and her sexuality monstrous, while the old mother is raised to the pedestal of the defender of the righteous order of the maternal rule. In contrast, „Bridesman Sun and Bride Bridekins“ casts the rebel in the role of the heroine. Rejecting the maternal choice of a husband, she opposes oppressive maternal rule, described as monstrous, and successfully takes over.
Prenosi
Literatura
Barbić, Anđelko. (1978). Književno-znanstveni i metodički pristupi književnom opusu Ivane Brlić- Mažuranić: doktorska disertacija [Literary-scientific and methodological approaches to the literary work of Ivana Brlić-Mažuranić: PhD Thesis]. Zagreb: Filozofski fakultet u Zagrebu. (In Croatian).
Brlić-Mažuranić, Ivana. (1930). Autobiografija. Hrvatska revija III/5 [Autobiography. Croatian Journal III/5]. 241-249. (In Croatian.)
Brlić-Mažuranić, Ivana. (2016). Moji zapisci (Sabrana djela Ivane Brlić-Mažuranić, sv. I) [My notes (Ivana Brlić Mažuranić's Collected Works, Vol.1)]. Slavonski Brod: Ogranak Matice hrvatske Slavonski Brod. (In Croatian.)
Brlić-Mažuranić, Ivana. (1972). Priče iz davnine [Croatian Tales of Long Ago]. Zagreb: Mladost. (In Croatian.)
Kos-Lajtman, Andrijana et. al. (Ur.). (2018). Stoljeće Priča iz davnine [A Century of Croatian Tales of Long Ago]. Zagreb: Hrvatska udruga istraživača dječje književnosti. (In Croatian.)
Lovrenčić, Sanja. (2007). U potrazi za Ivanom [In Search of Ivana]. Zagreb: Autorska kuća. (In Croatian.)
Mažuranić, Ivana. (2010). Dobro jutro, svijete! Dnevnički zapisi 1888–1891 [Good morning, World! Journals 1888–1891]. Zagreb: Mala zvona. (In Croatian.)
Mihanović, Nedjeljko. (1994). Ivana Brlić-Mažuranić. U: Skok, Joža. (Ur.). Ivana Brlić-Mažuranić. Izabrana djela, 4 [Ivana Brlić-Mažuranić. In: Skok, Joža. (Ed.). Ivana Brlić-Mažuranić's Selected Works, Vol. 4]. Zagreb: Naša djeca. (In Croatian.)
Paglia, Camille. (2001). Seksualna lica: umjetnost i dekadencija od Nefretiti do Emily Dickinson [Sexual Personae: Art and Decadence from Nefretete to Emily Dickinson]. Zagreb: Ženska infoteka. (In Croatian.)
Skok, Joža. (Ur.). (1994). U svjetlu kritike. Ivana Brlić-Mažuranić. Izabrana djela, 1, 2, 3, 4 [Literary Criticism. Ivana Brlić-Mažuranić's Selected Works, Vol. 1, 2, 3, 4]. Zagreb: Naša djeca. (In Croatian.)
Tušek-Šimunković, Miroslava. (1994). Recepcija djela Ivane Brlić-Mažuranić u svijetu. U: Vukelić, Verica. (Ur.). Znanstvenostručni kolokvij: Život i djelo Ivane Brlić-Mažuranić [The reception of Ivana Brlić-Mažuranić's work throught the worlD. In: Vukelić, Verica. (Ed.). Scientific colloquium: Life and Work of Ivana Brlić-Mažuranić]. Slavonski Brod: Ogranak Matice hrvatske Slavonski Brod. (In Croatian.)
Zima, Dubravka. (2001). Ivana Brlić Mažuranić [Ivana Brlić-Mažuranić]. Zagreb: Zavod za znanost o književnosti. (In Croatian.)
Zima, Dubravka. (2019). Praksa svijeta [Experience of the World]. Zagreb: Ljevak. (In Croatian.)
Copyright (c) 2021 Vivijana Radman
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
