SLOVENSKA OTROŠKA IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST V ZADNJEM DESETLETJU
Povzetek
Antologija Slovenia's Best for Young Readers (2020), v katero je umeščenih 44 sodobnih ustvarjalcev slovenskih otroških ali mladinskih literarnih del, služi kot izhodišče razprave. Metodologija se navezuje na izbor avtorjev in avtoric in njihovih besedil v antologiji (najmanj tri dela, ki sodijo v otroško ali mladinsko književnost, nagrade in nominacije v zadnjih desetih letih) ter na primerjalno analizo pogosto nagrajenih književnih vrst in poetik izbranih ustvarjalcev. Izjemo predstavljajo avtorji, ki so prejeli nagrado za življenjsko delo in praviloma ne prejemajo več sprotnih nagrad, so pa zelo pomembni za razvoj sodobne slovenske otroške in/ali mladinske književnosti (Svetlana Makarovič, Neža Maurer, Miroslav Košuta, Slavko Pregl, Boris A. Novak), njihovi začetki ustvarjanja pa segajo v 70. leta 20. stoletja. Primerjava nagrajenih del v zadnjem desetletju in primerjava avtorskih opusov pokaže na kakovostne ustvarjalce, ki v zadnjem desetletju izstopajo, in sicer z nagrajenimi deli Peter Svetina in Anja Štefan, z nagradami ali nominacijami še Nataša Konc Lorenzutti, Vinko Möderndorfer, Lila Prap, Andrej Rozman, Bina Štampe Žmavc in Janja Vidmar. Posebna pozornost velja tudi ustvarjalkam avtorskih slikanic (Prap, K. Musil, Peklar, Wang) in književnim vrstam, v okviru teh pa analize pokažejo na najbolj produktivne vzorce sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti, pri čemer se pokaže, da so to pravljice, kratke realistične zgodbe in realistični mladinski romani. Opazen je razkorak med nagrajenimi in najbolj branimi knjigami; največkrat nagrajeni avtorji niso tudi najbolj brani.
Prenosi
Literatura
Bevc, Cvetka. (2018). Božiček v ušesu. Maribor: Založba Pivec.
Dolenc, Mate. (2011). Maščevanje male ostrige. Ilustriral Adriano Janežič. Ljubljana: Mladika.
Gombač, Žiga X. (2018). Gobčko in Hopko. Ilustrirala Tanja Komadina. Dob: Miš založba.
Karlovšek, Igor. (2019). Ognjeno pleme: Pobeg. Ilustrirala Marina Gabor. Dob: Miš založba.
Kermanuer, Aksinja. (2017). Žiga špaget je za punce magnet. Ilustriral Zvonko Čoh. Dob: Miš založba.
Kodrič Filipić, Neli. (2017). Povej mi po resnici. Ljubljana: MKZ.
Konc Lorenzutti, Nataša. (2018). Zvezek in brezvezek. Ilustrirala Tanja Komadina. Dob: Miš založba.
Koren, Majda. (2009). Mici iz 2. a. Ilustriral Matjaž Schmidt. Ljubljana: MKL.
Kos, Gaja. (2018). Grdavši in presenečenje. Ilustriral Zvonko Čoh. Dob: Miš založba.
Kovač, Polonca. (1994). Krokodilska zgodba. Zverinice z Večne poti. Ilustrirala Melita Vovk. Ljubljana: MKZ.
Kraljič, Helena. (2019). Pod srečno zvezdo. Ilustrirala Tina Dobrajc. Jezero: Morfemplus.
Lainšček, Feri. (2011). Zalika in Gusti. Mislice. Murska Sobota: Ilustrirala Jolanda Jereb. Franc-Franc.
Makarovič, Svetlana. (2019). Pekarna Mišmaš. Ilustriral Kostja Gatnik. Ljubljana: MKZ.
Mav Hrovat, Nina. (2008). O kralju, ki ni maral pospravljati. Ilustrirala Suzi Bricelj. Ljubljana: MKZ.
Mlakar Črnič, Ida. (2015). O kravi, ki je lajala v luno. Ilustriral Peter Škerl. Dob: Miš založba.
Moškrič, Marjana. (2015). Sanje o belem štrpedu. Murska Sobota: Franc-Franc.
Möderndorfer, Vinko. (2017). Kit na plaži. Ljubljana: MKZ.
Muck, Desa. (2012). Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli. Ilustrirala Maša Kozjek. Ljubljana: MKZ.
Klenovšek Musil, M. (2017). Slon Stane. Maribor: Založba Pivec.
Ogrizek, Maša. (2017). Gospa s klobukom. Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: MKZ.
Peklar, Andreja. (2019). Luna in jaz. Ljubljana: KUD Sodobnost International.
Pikalo, Matjaž. (2012). Luža. Ilustriral Damijan Stepančič. Dob: Miš založba.
Prap, Lila. (2016). Zgodbe in nezgodbe. Ilustriral Bori Zupančič. Ljubljana MKZ.
Prap, Lila. (2017). Zakaj?! Ljubljana: MKZ.
Predin, Andrej. (2014). Mici pri babici: Pirati iz dežele Merikaka. Ilustriral Marjan Manček. Jezero: Morfem.
Pregelj, Sebastijan. (2016). Zgodbe s konca kamene dobe: Do konca jezera in naprej. Ilustriral Jure Engelsberger. Dob: Miš založba.
Pregl, Slavko. (2014). Slaščičarna pri veseli Eli. Ilustriral Zvonko Čoh. Dob: Miš založba.
Radovanovič, Vesna. (2018). Petelinček prebudi upanje. Ilustrirala Kristina Krhin. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc.
Rozman, Andrej Roza. (2019). O začaranem žabcu. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: MKZ.
Simoniti, Barbara. (2012). Močvirniki. Ilustriral Peter Škerl. Ljubljana: MKZ.
Skubic E., Andrej. (2018). Trio golaznikus: Ne bi smel odpreti tistih vrat. Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: MKZ.
Suhodolčan, Primož. (2018). Košarkar naj bo! Ilustriral Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija.
Svetina, Peter. (2012). Operni berač. Ropotarna. Ilustriral Damijan Stepančič. Dob: Miš založba.
Štampe Žmavc, Bina. (2009). O princu, ki so ga ustvarile sanje. Cesar in roža. Ilustrirala Alenka Sottler. Dob: Miš založba.
Štefan, Anja. (2015). Zajčkova hišica. Svet je kakor ringaraja. Ilustrirala Hana Stupica. Ljubljana: MKZ.
Tratnik, Suzana. (2001). Ime mi je Damjan. Ljubljana: ŠKUC.
Vidmar, Janja. (2018). Črna vrana. Ljubljana: MKZ.
Wang, Huiqin. (2018). Jaz, Marco Polo. Ljubljana: MKZ.
Zupan, Dim. (2009). Hektor in male ljubezni. Ilustrirala Andreja Gregorič. Ljubljana: Mladika.
Copyright (c) 2021 Dragica Haramija
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
