ИСТОЧНИКИ ПРАГМАТИКАЛИЗАЦИИ ДИСКУРСИВНЫХ ФОРМУЛ ОТРИЦАНИЯ В ТИПОЛОГИЧЕСКОМ ОСВЕЩЕНИИ: РУССКИЙ И СЛОВЕНСКИЙ
Povzetek
В статье на материале словенского и русского языков рассматриваются особые конструкции разговорной речи – дискурсивные формулы. Под дискурсивными формулами подразумеваются идиоматические реплики-ответы (ср. Kje pa! / Где там!), обладающие собственной иллокутивной силой, возникающей благодаря процессу прагматикализации. Цель их сравнения в родственных языках заключается в исследовании этого процесса: определении общих стратегий развития прагматического значения и выявлении точек расхождения. В статье на примере класса дискурсивных формул отрицания разбираются случаи когнатов, обладающих сходным значением, формул, имеющих похожую внутреннюю структуру, но различающихся в употреблении, а также несовпадающие источники возникновения схожих по употреблению реплик. Сравнение семантики и иллокутивной силы дискурсивных формул в обоих языках производится с применением техники Московской лексико-типологической группы, на данных параллельных корпусов и результатов опроса носителей.
Prenosi
Literatura
Плунгян, Владимир А., Пужаева, Светлана Ю., Рахилина, Екатерина В. (2019). «Об этом рано говорить…». Сборник статей к 85-летию В.С. Храковского / Под общ. ред.: Д. В. Герасимов, С. Ю. Дмитренко, Н. М. Заика. Москва: Издательский дом ЯСК, 448–462. [Plungjan, Vladimir A., Pužaeva, Svetlana Ju., Rahilina, Ekaterina V. (2019). «Ob ètom rano govorit’…». Sbornik statej k 85-letiju V.S. Hrakovskogo / Pod obšč. red.: D. V. Gerasimov, S. Ju. Dmitrenko, N. M. Zaika. Moskva: Izdatel’skij dom JaSK, 448–462.]
Жукова, Светлана Ю., Орехов, Борис В., Рахилина, Екатерина В. (2019). Дискурсивные формулы русского языка: диахронический подход. Труды института русского языка им. В. В Виноградова 21. 142–164. [Žukova, Svetlana Ju., Orehov, Boris V., Rahilina, Ekaterina V. (2019). Diskursivnye formuly russkogo jazyka: diahroničeskij podhod. Trudy instituta russkogo jazyka im. V. V Vinogradova, 21. 142–164.]
Пужаева, Светлана Ю. и др. (2018). Автоматическое извлечение дискурсивных формул из текстов на русском языке. Вестник Новосибирского государственного университета. Серия: Лингвистика и межкультурная коммуникация, 16/2.[Pužaeva, Svetlana Ju. i dr. (2018). Avtomatičeskoe izvlečenie diskursivnyh formul iz tekstov na russkom jazyke. Vestnik Novosibirskogo gosudarstvennogo universiteta. Serija: Lingvistika i mežkul’turnaja kommunikacija, 16/2.]
Рахилина, Екатерина В., Резникова, Татьяна И. (2013). Фреймовый подход к лексической типологии. Вопросы языкознания, (2), 3–31. [Rahilina, Ekaterina V., Reznikova, Tat’jana I. (2013). Frejmovyj podhod k leksičeskoj tipologii. Voprosy jazykoznanija, 2. 3–31.]
Шаронов, Игорь А. (2018). Семантические и прагматические аспекты описания вводных слов и коммуникативов. Вестник Томского государственного университета. Филология, 51. 58–68. [Šaronov, Igor’ A. (2018). Semantičeskie i pragmatičeskie aspekty opisanija vvodnyh slov i kommunikativov. Vestnik Tomskogo gosudarstvennogo universiteta. Filologija, 51. 58–68.]
Coulmas, Florian (ed.). (1981). Conversational routine: Explorations in standardized communication situations and prepatterned speech (Vol. 96). Rasmus Rask Studies in Pragmatic Linguistics. The Hague: Mouton, 1981.
Degand, Liesbeth, Evers-Vermeul, Jacqueline. (2015). Grammaticalization or pragmaticalization of discourse markers?: More than a terminological issue. Journal of Historical Pragmatics, 16/1. 59–85.
Diewald, Gabriele. (2011). Grammaticalization and pragmaticalization. The Oxford handbook of grammaticalization. Oxford: Oxford University Press.
Fillmore, Charles J., Kay, Patrick, O'Connor, Mary C. (1988). Regularity and idiomaticity in grammatical constructions: The case of let alone. Language, 64/3. 501–538.
Fillmore, Charles J. (2006). Frame semantics. Cognitive linguistics: Basic readings, 34. Berlin: De Gruyter. 373–400.
Heine, Bernard, Kuteva, Tatiana. (2002). World Lexicon of Grammaticalization. Cambridge: Cambridge University Press.
Jakop, Nataša. (2006). Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Janda, Laura A. et al. (2018). A constructicon for Russian. Constructicography, Construction development across languages. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 165–182.
Koptjevskaja-Tamm, Maria, Rakhilina, Ekaterina, Vanhove, Martin. (2016). The semantics of lexical typology. The Routledge Handbook of Semantics. Routledge Handbooks in Linguistics. London, New York: Routledge , 434–454.
Rakhilina, Ekaterina, Uhlik, Mladen. (2021). Construction Grammar and Slavic. Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics. Leiden: Brill Publishers (In press)
Sorjonen, Maria L. (2001). Responding in conversation: A study of response particles in Finnish. Vol. 70. Amsterdam, New York: John Benjamins Publishing.
Uhlik, Mladen, Žele, Andrea. (2018). Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi. Slavistična revija, 66/2. 213–233.
Wierzbicka, Anna. (1985). A Semantic Metalanguage for a Crosscultural Comparison of Speech Acts & Speech Genres. Language in Society, 14. 491–519.
Wierzbicka, Anna. (1987). English speech act verbs: A semantic dictionary. Sidney: Academic Press.
Zalizniak, Anna A. (2018). The Catalogue of Semantic Shifts: 20 Years Later. Russian Journal of Linguistics, 22/4. 770–787.
Национальный корпус русского языка (НКРЯ). [Nacional’nyj korpus russkogo jazyka (NKRJa)]. Available at http://www.ruscorpora.ru/old/ (accessed 30. 05. 2020)
GigaFida — GigaFida, korpusna besedilna zbirka. Available at http://www.gigafida.net (accessed 30. 05. 2020)
InterCorp-12 – A multilingual parallel corpus. Available at http://www.korpus.cz (accessed 30. 05. 2020)
Copyright (c) 2020 Polina Byčkova
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
