TEORIJA ODRAZA: KAŽNJAVANJE ŽENSKOG NARCIZMA U TEKSTOVIMA LAVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA
Povzetek
Premda je Lav Nikolajevič Tolstoj uglavnom poznat kao protivnik (ženske) seksualnosti, ovaj se rad bavi tezom da je ženski narcizam jednako sporna kategorija. Kao što zapleti triju tekstova, pripovijetki „Obiteljska sreća“ i „Kreutzerova sonata“ i romana Ana Karenjina pokazuju, ženski likovi libido usmjeren samima sebi moraju preusmjeriti na objekte odnosno proći razvojnu liniju koja, preko razočaranja, vodi do Tolstojeve ideje života za druge. Prvi je dio rada posvećen pomnom čitanju Tolstojevih pripovijetki, a drugi analizi ženskih likova Ane Karenjine pri čemu, umjesto na razlike, nastojim ukazati na zrcaljenja između Kitty, Dolly i Ane te dva portreta, Anine unutartekstualne reprezentacije, povezati s Tolstojevim tezama o društvenoj ulozi umjetnosti.
Prenosi
Literatura
Grdešić, Maša. 2015. Uvod u naratologiju. Zagreb: Leykam international. (In Croatian)
Gregg, Richard. 2002. Psyche Betrayed: The Doll's House of Leo Tolstoy. U The Slavic and East European Journal Vol. 46, No. 2. 269-282.
Heldt, Barabara. 1987. Terrible Perfection: Women and Russian Lit
erature. Bloomington i Indianapolis: Indiana University Press.
Kofman, Sarah. 1980. „The Narcissistic Woman: Freud and Girard“. Diacritics Vol. 10, No. 3. 36-45.
Lukács [Lukač], György. 1959. Ruski realisti: kritički realizam. Sarajevo: Veselin Masleša. (In Serbian)
Mandelker, Amy. 1993. Framing Anna Karenina: Tolstoy, the Woman Question, and the Victorian Novel. Columbus: Ohio State University Press.
Matijašević, Željka. 2016. Stoljeće krhkog sebstva: psihoanaliza, društvo, kultura. Zagreb: Disput. (In Croatian)
Nabokov, Vladimir. 1984. Eseji iz ruske književnosti. Beograd: Prosveta. (In Serbian)
Overton, Bill. 1996. The Novel of Female Adultery: Love and Gender in Continental European Fiction, 1830-1900. Hampshire i London: Macmillan Press.
Rancour-Laferriere, Daniel. 1998. Tolstoy on the Couch: Misogyny, Masochism and the Absent Mother. Hampshire i London: Macmillan Press.
Rubenstein, Roberta. 2009. Virginia Woolf and the Russian Point of View. New York: Palgrave Macmillan.
Šklovski, Viktor Borisovič. 1977. Lav Tolstoj. Subotica & Beograd: Minerva. (In Serbian)
Tolstoj, Lav Nikolajevič. 1936. Šta je to umetnost? Beograd: Privrednik. (In Serbian)
Tolstoj, Lav Nikolajevič. 1982a. Kreutzerova sonata. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. (In Croatian)
Tolstoj, Lav Nikolajevič. 1982b. Obiteljski život. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. (In Croatian)
Tolstoj, Lav Nikolajevič. 2001. Rat i mir. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. (In Croatian)
Tolstoj, Lav Nikolajevič. 2004. Ana Karenjina. Zagreb: Globus media. (In Croatian)
Woolf, Virginia. 1957. The Common Reader, First Series. London: The Hogart Press.
Copyright (c) 2020 Natalija Stepanović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
