РАТНЕ ТРАУМЕ У САВРЕМЕНИМ СРПСКИМ РОМАНИМА КУЋА СЕЋАЊА И ЗАБОРАВА ФИЛИПА ДАВИДА, ЗАБЛУДА СВЕТОГ СЕБАСТИЈАНА ВЛАДИМИРА ТАБАШЕВИЋА И ПАС И КОНТРАБАС САШЕ ИЛИЋА
Povzetek
У раду се разматра књижевно моделовање ратних траума у романима Кућа сећања и заборава Филипa Давидa, Заблуда светог Себастијана Владимира Табашевићa и Пас и контрабас Саше Илића. Начин на који Холокауст утиче на живот Алберта Вајса и других ликова, деценијама после Другог светског рата, и мистичко разматрање смисла постојања зла истичу се као најважније теме Давидовог романа. Заблуда светог Себастијана тумачена је кроз однос јунака Карла према језику наученом у рату, који индукује дисоцијацију личности, усвајање, а затим и превазилажење позиције жртве. Протагониста романа Пас и контрабас Филип Исаковић и његов посттрауматски стресни поремећај, као и психијатријска и антипсихијатријска метода лечења фокус су анализе Илићевог дела.
Prenosi
Literatura
Adorno, Teodоr. (1979). Negativna dijalektika [Negative Dialectics]. Beograd: Beogradski izdavačko-grafički zavod.
Bayrak Akyldiz, Hülya. (2014). Child’s Point of View as a Narrative Technique. In International Periodical For The Languages, Literature and History of Turkish or Turkic1https://www.academia.edu/27267672/CHILD_S_POINT_OF_VIEW_AS_A_NARRATIVE_TECHNIQUE (accessed April 30, 2020).
David, Filip. (2014). Kuća sećanja i zaborava [The House of Remembrance and Oblivion]. Beograd: Laguna.
Felman, Shoshana. (2002). The Juridical Unconscious : Trials and Traumas in the Twentieth Century. Cambridge, Massachusetts and London: Harvard University Press.
Fuko, Mišel. (1980). Istorija ludila u doba klasicizma. [Madness and Civilization: A History of Insanity in the Age of Reason] Beograd: Nolit.
Herš, Merijen. (2011). Generacija postsećanja. U Polja. Kulturni centar Novog Sada: Novi Sad, God. 56, br. 469. 149-168.
Ilić, Saša. (2019). Pas i kontrabas [The Dog and the Double Bass]. Novi Sad: Orfelin.
Kaplan, Ann. (2005). Trauma Culture: The Politics of Terror and Loss in Media and Literature. New Brunswick, New Jersey, and London: Rutgers University Press.
Kozarić-Kovačić, Dragica, Kovačić, Zrinka, Rukavina, Lea. (2007). Posttraumatski stresni poremećaj [Posttraumatic stress disorder] https://www.researchgate.net/publication/27205970_Posttraumatski_stresni_poremecaj (accessed April 30, 2020).
Obradović, Dragana. (2016). Writing the Yugoslav Wars: Literature, Postmodernism, and the Ethics of Representation. Toronto and Buffalo and London: University of Toronto Press.
Tabašević, Vladimir. (2019). Zabluda svetog Sebastijana [The Delusion of Saint Sebastian]. Beograd: Laguna
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
