«ВОЗВРАЩЕНИЕ В РАЙ» В ИДИЛЛИИ И ОДЕ И.А. КРЫЛОВА: ХУДОЖЕСТВЕННАЯ МОДЕЛЬ И МИРОВОСПРИЯТИЕ
Povzetek
В статье проанализированы философские и религиозные произведения И.А. Крылова, в которых прослеживается мотив «отпадения» человека от природы как утраты райского блаженства. На протяжении раннего этапа своего творчества поэт искал различные подходы к этой экзистенциальной проблеме, воплощая свою мысль в образах природы и цивилизации. Эти образы несут отпечаток стилистики двух различных жанров русского классицизма: оды (высокий стиль) и идиллии (средний стиль). Стилистический и жанровый анализ позволяет выявить отношение Крылова к миру в целом и месту человека в нем. Идиллические элементы соответствуют представлению об изначальной невинности. Высокая стилистика оды проявляется двояко: в грозных пророческих обличениях и торжественных славословиях. Торжественное восхваление природы созвучно воспеванию Творца в переложениях псалмов – традиционном жанре русского классицизма. На основе данных параллелей можно предположить развитие философских исканий поэта от неприятия цивилизации к органическому воссоединению человека с бытием через творческое начало.
Prenosi
Literatura
Державин, Г.Р. (1864). Сочинения. Т. 3. Санкт-Петербург: Изд. Императорской Академии наук.
Крылов, И.А. (1796). Подражание 37 псалму. В Карамзин, Н.М. (Ред.) Аониды. Ч. I. 36-40.
Крылов, И.А. (1847). Полное собрание сочинений. Т. II. Санкт-Петербург: Юнгермейстер.
Крылов, И.А. (1808). Послание о пользе страстей. В Драматический вестник. Ч. V (прибавление). 138-144.
Крылов, И.А. (1789). Утро. В Утренние часы. Вып. IV. 136–141.
Alekseeva, N.Yu. (2005). Russkaya oda. Razvitie odicheskoj formy v XVII–XVIII vv. [Russian ode. Development of the odic form in the XVII – XVIII centuries]. Sankt-Peterburg: Nauka. (In Russian.)
Gordin Arkadii M., Gordin, Mikhail A. (1982). Krylov: real'nost' i legenda [Krylov: reality and legend]. In Gordin, A.M., Gordin, M.A. (Compls.) I. A. Krylov v vospominaniiakh sovremennikov [I.A. Krylov in the memoirs of contemporaries]. Moscow: Khudozhestvennaia literatura. 23-27. (In Russian.)
Klein, I. (2005). Puti kul'turnogo importa: trudy po russkoi literature XVIII veka [Ways of cultural import: Works on Russian literature of the 18th century]. Moscow: Iazyki slavianskikh kul'tur. (In Russian.)
Lomonosov , M.V . (1784). Polnoe sobranie sochinenii Mikhaila V asil'evicha Lomonosova, s priobshcheniem zhizni sochinitelia i s pribavleniem mnogikh ego nigde eshche ne napechatannykh tvorenii [The complete works of Mikhail Lomonosov, with the introduction of the life of the writer and with the addition of many of his works not yet published anywhere]. Part 1. Sankt-Peterburg: Izd. Imperatorskoi akademii nauk. (In Russian.)
Nechaeva, V. (1931). Krylov I. A. In Friche, V.M. (Ed.) Literaturnaia entsiklopediia [Literary encyclopedia]. Vol. 5. Moscow: Izd-vo Kommunisticheskoi Akademii. 686-695. (In Russian.)
Olenina, V.A. (1982). Iz «Zapisnykh knizhek» [From the notebooks]. In Vatsuro, V.E. (Ed.). I.A. Krylov v vospominaniiakh sovremennikov [I.A. Krylov in the memoirs of contemporaries]. Moskva: Khudozhestvennaia literatura. (In Russian.)
Proskurina, V. (2000). Krylov i Ekaterina II (Stikhotvorenie «Umiraiushchaia koketka» v kontekste russkogo libertinazha) [Krylov and Catherine II (The Poem “The Dying coquette” in the context of Russian libertinage)]. In Novoe literaturnoe obozrenie [New literary observer]. No. 45. 104-121. (In Russian.)
Rak, V.D. (1980). Perevodcheskaia deiatel'nost' I.D. Rakhmaninova i zhurnal «Utrennie chasy» [I. D. Rachmaninoff's translation activities and the magazine “Morning hours”]. In Alekseev, M.P. (Ed.). Russkaia kul'tura XVIII veka i zapadnoevropeiskie literatury [Russian culture of the XVIII century and Western European literature]. Leningrad: Nauka. 83-126. (In Russian.)
Stroganov, M.V. (1996). Krylov i Russo (Chelovek v filosofskikh skhemakh i real'noi zhizni) [Krylov and Rousseau (A man in philosophical schemes and real life)]. In Kochetkova, N.D. (Ed.). XVIII vek [XVIII century]. Vol. 20. 274-280. (In Russian.)
Copyright (c) 2020 Darya Zavelskaya
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
