Z JANKOM GLAZERJEM NA POTI IZGNANSTVA
Povzetek
Nemška okupacija dela slovenskega ozemlja v aprilu 1941 je za mnoge pomenila življenjsko prelomnico, kjer posebej mislimo na germanizatorični (nacistični) pritisk. Med žrtvami so bili tudi slovenski književniki. Za organizacijo izgona so nacisti najprej ustanovili preseljevalni štab v Mariboru in njemu podrejene organe, za tem pa uredili zbirna taborišča v različnih krajih Spodnje Štajerske. V Mariboru so v taborišče za izgnance preuredili del meljske vojašnice. Namenili so jih v različne kraje v Srbiji, nekatere tudi na Hrvaško.
Prenosi
Literatura
Ciril, Stani. (1977). Življenjepis Janka Glazerja. Zgodovinski časopis, št. 1/2. 5– 12.
Ferenc, Tone. (1968). Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Obzorja.
Ferenc, Tone. (1997). Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945. Ljubljana: Modrijan.
Filipič, France. (1965). Prvi pohorski partizani. Maribor: Obzorja.
Filipčič, Milan. (2002). Bili so uporni: zaprti, izgnani, ubiti, na suženjskem delu, v koncentracijskih taboriščih. Ljubljana: Koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri GO ZZB NOB Slovenije.
Glazer, Janko. (1993). Razprave – članki – ocene. Maribor: Obzorja.
Godeša, Bojan. (1995). Kdor ni z nami, je proti nam. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Hartman, Bruno. (1983). Kulturni tokovi v Mariboru in njegovem zaledju med vojnama. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1−2. 232–247.
Hartman, Bruno. (2001). Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti. Maribor: Obzorja.
Ostrovška, Milica. (1981). Kljub vsemu odpor I, II. Maribor: Obzorja.
Paternu, Boris. (1997). Slovensko pesništvo upora. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Perenič, Urška. (2007). Leposlovje Milice S. Ostrovške v reviji Ženski svet (1923–1941). Slavistična revija, 3/55. 463–472.
Perenič, Urška. (2016). Prostor književnikov: kraji bivanja in službovanja in središča nacionalne literarne kulture. V: Prostori slovenske književnosti (ur. M. Juvan). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 67–97.
Potočnik, Dragan. (2003). Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918−1941. Maribor: Litera.
Roš, Fran. (1967). Slovenski izgnanci v Srbiji 1941−1945. Maribor: Obzorja.
Slodnjak, Anton. (1968). Zgodovina slovenskega slovstva. Celovec: Mladinska knjiga.
Slovenska bibliografija: članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945– 1950. (1963). Ljubljana: SAZU.
Škerl, France. (1952/1953). Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941. Zgodovinski časopis, št. 1. Ljubljana: Zgodovinsko društvo. 768–797.
Žebovec, Marjeta. (2005). Slovenski književniki, rojeni do leta 1899. Ljubljana: Karantanija.
Žebovec, Marjeta. (2007). Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija.
Žnidarič, Marjan. (1997). Do pekla in nazaj: nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941−1945. Maribor: Muzej narodne osvoboditve.
Žnidarič, Marjan. (1977). Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi v Mariboru leta 1941. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1–2. 274–323.
Korespondenca Ivana Dornika 281/2. Univerzitetna knjižnica Maribor: Rokopisna zbirka.
Ne poslušajte inozemskega radia. 1941. Štajerski gospodar, št. 4.
Osebni promet med Mariborom in Ljubljano. 1941. Slovenec 113a.
Zapuščina Janka Glazerja 581/II-A-1. Univerzitetna knjižnica Maribor: Rokopisna zbirka.
Copyright (c) 2020 Tjaša Markežič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
