SLOVAROPISNI VIDIK SAMOSTALNIŠKIH NEFRAZEOLOŠKIH VEČBESEDNIH LEKSEMOV1
Sažetak
V prispevku so predstavljene leksikalnopomenske lastnosti slovenskih večbesednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom, ki vplivajo na njihov slovarski prikaz. Osvetljene so zlasti s skladenjskobesedotvornega, pomenskosestavinskega in pomenotvornega vidika oz. z vidika pomenskih prenosov posameznih sestavin zveze, ki prispevajo k novim skladenjsko-pomenskim kombinacijam teh sestavin, k posledičnemu povezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze v smeri skupa, sklopa in zrasleka ter k višji stopnji leksikaliziranosti in ustaljenosti večbesednega leksema.
Downloads
##submission.citations##
Blagus Bartolec, Goranka. 2014. Riječi i njihovi susjedi, Kolokacijske sveze u hrvatskom jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Novak, France. 1975. Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja. V: XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 7.–19. julija 1975. Orožen, Martina (ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 37–48.
Petric, Špela. 2011. Novejši večbesedni leksemi v slovenščini z vidika slovaropisja. V: Jezikoslovni zapiski 17 (1). 143–156.
Petric, Špela. 2015a. Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Doktorska disertacija.
Petric, Špela. 2015b. Samostalniški večbesedni leksemi s pomenotvornega vidika. V: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Del 2. Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Smolej, Mojca (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 579-586 Dostopno prek:
http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp34/zbornik%202/Petric.pdf.
Petric, Špela. 2018. Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Jerica. 2004. Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Suhadolnik, Stane. 1968. Koncept novega slovarja slovenskega knjižnega jezika. V: Jezik in slovstvo 13, št. 7. 219– 224.
Šanskij, Nikolaj Maksimovič. 19631, 20116/Шанский, Николай Максимович. 19631, 20116. Фразеология современного русского языка. Moskva: Vysšaja škola. 19631. Moskva: Knižnij dom “Librokom”. 20116.
Tafra, Branka. 2016. Dvojbe pri određivanju natuknice. V: Leksikologija i leksikografija u svetlu savremenih pristupa: zbornik naučnih radova. Ristić, Stana, Lazić Konjik, Ivana, Ivanović, Nenad (ur.). Beograd: Institut za srpski jezik SANU. 515–532.
Toporišič, Jože. 1973/1974. K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. V: Jezik in slovstvo 19. 273–279.
Toporišič, Jože. 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Vidovič Muha, Ada. 1981. Fraza kot merilo pomenske delitve nekakovostnih pridevnikov. V: Jezici i književnosti jugoslovenskih naroda i narodnosti u XX veku. Beograd: Filološki fakultet, Međunarodni slavistički centar. 123–132.
Vidovič Muha, Ada. 1988a. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana, Partizanska knjiga.
Vidovič Muha, Ada. 1988b. Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. V: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 4.–16. julij 1988. Zbornik predavanj. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 83–91.
Vidovič Muha, Ada. 20001, 20132a. Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).
Vidovič Muha, Ada. 2011. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žele, Andreja. 2004. Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besedja kot odraz besedilne različnofunkcijskosti. V: Obdobja 22. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 133–148.
Žele, Andreja. 2005. Novejša leksika z vidika aktualizacije pomenov in tvorbenih usmeritev. V: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Jesenšek, Marko (ur.). Maribor: Slavistično društvo. 240–248.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
