INOVATIVNE OBLIKE UČENJA IN POUČEVANJA – MAPIRANJE PRAVLJICE ZLATA PTICA ATU 550
Sažetak
Razprava obravnava prostor slovenske mladinske literarne kulture v obdobju od 1848/50 do 2018 na izbranih primerih iz mladinske književnosti, ki so zaznamovali literarno kulturo slovenskega ozemlja. V prvem delu članka je predstavljena folkloristična veda in prikazan način navajanja različic izbranih pravljičnih tipov v različnih kulturah. Na primeru slovenske ljudske pravljice Zlata ptica je prikazano prostorsko razumevanje literarne kulture slovenskih ljudskih pravljic. Na temelju mapiranja Zlate ptice kot študije izbranega primera slovenske ljudske pravljice z mednarodno oznako ATU 550 in ATU 551 je prikazana razprostranjenost pravljičnega tipa v različnih jezikih, literaturah in kulturah (ATU 550 [120] in ATU 551 [90]). V nadaljevanju so prikazane možnosti prenosa mapiranja v pedagoško prakso, od vrtca, do osnovne in srednje šole, kakor tudi primeri mapiranja s študenti (študij primera: video R. Trkaja, Lepa Vida, 2017) in mapiranje slovenske literarne kulture (ne-/premična kulturna dediščina). V zaključku razprave so predstavljene možnosti mapiranja pravljic v pedagoški praksi s ciljem, da bi bile slovenske ljudske pravljice vključene tudi v mednarodni kontekst.
Downloads
##submission.citations##
Blažić, Milena Mileva. (2016). Motiv soli v pravljicah – študij primera Krpan z Vrha [Salt motif in fairy tales – a case study of Krpan from the Top]. In Socialna in kulturna zgodovina hrane [The social and cultural history of food]. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 177-193.
Blažić, Milena Mileva. (2006). Podoba realnih in fantastičnih mest ter prebivalcev v slovenski mladinski književnosti [An image of real and fantastic cities and inhabitants in Slovenian youth literature]. In Novak Popov, Irena (Ed.). Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj [City and Citizens in the Slovene Language, Literature and Culture: Proceedings]. 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 80-89.
Dolgan, Marjan, Fridl, Jerneja (kartograf), Volk Bahun, Manca (kartograf). (2014). Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani [Ljubljana literary atlas: The foundations and accidents of 94 Slovenian writers in Ljubljana]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Dović, Marjan. (2012). Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora [A network of monuments of Slovenian literary culture as a semiotic appropriation of a (national) space]. In Slavistična revija [Slavistic revue], 60, No 3. 339-350.
Habjan, Jernej. (2011). Raziskovanje kot branje [Exploring as reading]. Primerjalna književnost [Comparative Literature], 34, No 2. 31-41. 173-183. URL: http://www.dlib.si.
Juvan, Marko. (2014). Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom [The space of Slovenian literary culture: literary history and spatial analysis with a geographical information system]. URL: http://pslk.zrc-sazu.si/sl/o-projektu/ (accessed May 27, 2019).
Kropej Telban, Monika. (1995). Pravljica in stvarnost: odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine [Fairytale and reality: a reflection of reality in Slovenian folk tales and tales in the case of Štrekl's legacy]. In Zbirka ZRC [ZRC Collection]. 5. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Manguel, Alberto, Guadalupi, Gianni. (1980). The dictionary of imaginary places. New York: Macmillan Publishing Co.
Matičetov, Milko. (1963). Lol Kotlić – Krpan iz Rezije [Lol Kotlic - Krpan from Rezija]. In Sodobnost [Freedom], 11, No 3. 249-256.
Moretti, Franco. (2011). Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi [Graphs, maps, trees and other writings on world literature]. Habjan, Jernej (Ed.). Ljubljana: Studia humanitatis.
Peroci, Ela, Gošnik-Godec, Ančka. (1957). Muca Copatarica [Pussy Copatarica]. URL: http://www.dlib.si (26. 8. 2018).
Uther, Hans-Jörg. (2011). The Types of International Folktales, a Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia/Academia Scientiarum Fennica.
Valjavec, Matija. (1858). Narodne pripovjedke [Folk tales]. URL: Na spletu (accessed 27. 5. 2019).
Valjavec, Matija. (1852). Zlata tica. Narodna pripovedka ali storia. Slovenska bčela: podučen in kratkočasen list [Zlata tica. A folk tale or story. The Slovenian Bee: a learned and short-lived leaf]. In Kleinmayr, 23, No 2.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
