POMORANDŽINA KORA: (ANTI)DIDAKTIČKA POLITIČKA DRAMA I NJENE IDEOLOŠKE IMPLIKACIJE
Ključne besede:
političko pozorište, pozorišna publika, Maja Pelević, Pomorandžina kora, Kokan Mladenović, didaktičnost, feminizam, klasna distinkcija, recepcija, kulturne studijePovzetek
Rad se bavi problematizacijom figure pozorišne publike u
savremenoj srpskoj političkoj drami i pozorištu, polazeći od pretpostavke
da je publika ključno mesto artikulacije odnosa moći, znanja i ideologije.
Analiza se usredsređuje na dramu Pomorandžina kora (2006) Maje
Pelević, koja se tumači u širem okviru javnog diskursa o političkom
pozorištu, uključujući i stavove Kokana Mladenovića. Kroz teorijske
uvide studija kulture, teorije recepcije, Burdijeove koncepte klasne
distinkcije, kao i savremene feminističke i intersekcionalne pristupe, rad
ispituje načine na koje se publika konstituiše kao „neuka“, „pasivna“ ili
„jednaka“, ali i kako se u tim procesima reprodukuju implicitne
hijerarhije.
Posebna pažnja posvećena je odnosima između didaktičnosti i
emancipatorskih pretenzija političkog pozorišta, kao i pitanju ko unutar
pozorišnog diskursa ima pravo na govor. Analiza pokazuje da, uprkos
nastojanjima ka demokratizaciji i dijalogu, savremeni modeli političkog
pozorišta često zadržavaju suptilne oblike didaktičnosti i isključivanja,
kako na nivou reprezentacije, tako i na nivou recepcije. U tom smislu, rad
ukazuje na neophodnost radikalnijeg preispitivanja unutrašnjih struktura
moći u pozorištu, kako bi se omogućilo istinski participativno i egalitarno
razumevanje odnosa između scene i publike.
Prenosi
Literatura
Bourdieu, Pierre. (1984). Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste. Harvard University Press.
Burdije, Pjer. (2008). „Klasni ukusi i životni stilovi“ [“Class Tastes and Lift-Styles ”]. Studije kulture [Cultural Studies]. Ur. Jelena Đorđević i dr. Beograd: Službeni glasnik. 155–177. (In Serbian.)
Delač, Nataša. (2016). Ženska drama i muško društvo. Status žene u društvu i umetnosti na primeru drama Milene Marković, Maje Pelević i Milene Bogavac [Female drama and male society. Female status in society and art in plays written by Milena Marković, Maja Pelević, and Milena Bogavac]. Beograd: Fakultet dramskih umetnosti. (In Serbian.)
Hall, Stuart. (2019). “Notes on Deconstructing ’the Popular’”, Essential Essays: Volume 1. Edited by David Morley. Duke University Press. 357–362.
hooks, bell. (2000). Feminism Is for Everybody: Passionate Politics. South End Press.
Hoskin, Rhea Ashley. (2017). “Femme Theory: Refocusing the Intersectional Lens”. Atlantis Critical Studies in Gender Culture & Social Justice, vol. 38, no. 1, June. pp. 95–109. https://doi.org/10.7202/1119647arCopiedAn%20error%20has%20o. Accessed 17 Feb. 2026.
Jansen, Stef. (2005). “Who’s Afraid of White Socks? Towards a Critical Understanding of Post-Yugoslav Urban Self-Perceptions”. Ethnologia Balkanica, vol. 9, pp. 151–167.
Mladenović, Kokan. (2025). „Ni u najglupljem vicu nismo slobodarski narod“ [“Na engleskom naslov teksta”]. Danas, dnevni list. 19 Dec., www.danas.rs/kultura/intervju-kokan-mladenovic/. Accessed 20 Feb. 2026. (In Serbian.)
Mladenović, Kokan. (2025). „Zašto smo mi magarci?“ [We are not a libertarian nation, even in the funniest joke.]. 021.Rs, 22 Dec., www.021.rs/info/misljenja-i-intervjui/430248/intervju-kokan-mladenovic-zasto-smo-mi-magarci. Accessed 20 Feb. 2026. (In Serbian.)
Pelević, Maja. (2019). „Pomorandžina kora“ [“Orange Peel”]. Scribd. PDF, uploaded by Stefan Cfc Pavlović, Scribd, 2026, www.scribd.com/document/453227360/POMORANDZINA-KORA-maja-pelevi%C4%87. Accessed 20 Feb. 2026. (In Serbian.)
Pelević, Maja. (2020). „Publika se poziva na dijalog među jednakima“ [“The audience is being invited into a conversation with the equals”]. Hoću u pozorište [I Want To Go To Theatre]. hocupozoriste.rs/intervjui/maja-pelevic-publika-se-poziva-na-dijalog-medu-jednakima. Accessed 20 Feb. 2026. (In Serbian.)
Pelević, Maja. (2020). „Sistem možemo da urušimo radeći na opštem dobru, a ne na spasavanju sopstvenog dupeta“ [We can only smash the system by aiming for the greater good instead of saving our own ass“”]. 021, 6 Oct., www.021.rs/info/misljenja-i-intervjui/255001/intervju-maja-pelevic-sistem-mozemo-da-urusimo-radeci-na-opstem-dobru-a-ne-na-spasavanju-sopstvenog-dupeta. Accessed 22 Feb. 2026. (In Serbian.)
Rancière, Jacques. (2009). The Emancipated Spectator. Verso.
Simić, Marina. (2014). Kosmopolitska čežnja: etnografija srpskog postsocijalizma [Cosmopolitan Longing: Ethnography of Serbian Postsocialism]. Beograd: Fakultet političkih nauka. (In Serbian.)
Spivak, Gayatri Chakravorty. (1994). “Can the Subaltern Speak?”. Colonial Discourse and Post-Colonial Theory: A Reader. Edited by Laura Chrisman and Patrick Williams. Columbia University Press. 67–111.
Vilijams, Rejmond. (2008). „Analiza kulture“ [“The Analysis of Culture”]. Studije kulture [Cultural Studies]. Ur. Jelena Đorđević i dr. Beograd: Službeni glasnik. 124–133. (In Serbian.)
Zivkovic, Marko. (2007). “’Mile vs Transition’ – a Perfect Informant in the Slushy Swamp of Serbian Politics?”. Social Identities, vol. 13, no. 5, Sept. pp. 597–610. https://doi.org/10.1080/13504630701580266. Accessed 21 Feb. 2026.
Prenosi
Objavljeno
Verzije
- 2026-11-14 (2)
- 2026-11-05 (1)
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Vida Davidović

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.