PORIJEKLO I ZNAČENJE TOPONIMA KUMBOR
Ključne besede:
Kumbor, etimologija, praslovenski, vulgarni latinski, fonologija, sonorizacijaPovzetek
U radu se raspravlja o porijeklu i značenju bokokotorskog toponima Kumbor. Polazimo od pretpostavke da ovaj toponim ima korijene u (vulgarnom) latinskom jeziku. U tom pravcu iznosimo dvije hipoteze: a) da Kumbor potiče od latinskog canabae – ’naselje trgovaca, penzionisanih vojnika’ itd. i b) da Kumbor potiče od vulgarnolatinskog cămpor(i/e) – ’polje’. Detaljnom sadržajno-formalnom analizom ustanovljeno je da druga hipoteza u većoj mjeri odgovara stvarnosti. Uz analizu značenja i strukture samog toponima, prilog donosi i opširnu argumentaciju o njegovoj istorijskoj provenijenciji, koja dodatno potvrđuje valjanost iznesene pretpostavke o porijeklu i semantici toponima Kumbor.
Prenosi
Literatura
Čelebija, Evlija. (1973). Putopis. [Travelogue]. Sarajevo: Izdavačko preduzeće „Veselin Masleša“. (In Serbian.)
Đorđević, Jasmina. (1997). Dračevica i Riđani sredinom XVI vijeka [Dračevica and Riđani in the Mid-16th Century]. Beograd: Zadužbina Andrejević. (In Serbian.)
Gonda, Attila. (2019). “Dialects of Vulgar Latin and the Dialectal Classification of the Alps-Danube-Adria Region”. Budapest: Acta Antiqua Academiae Scientiarium Hungaricae. Volume 59, Issue 1–4, p. 53–69.
Herman, József. (2000). Vulgar Latin. Pennsylvania: The Pennsylvania State University Press.
Holzer, Georg. (2011). Glasovni razvoj hrvatskoga jezika. [Phonological Development of the Croatian Language]. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Lalošević, Ilija. (2007). Izdvojeni fortifikacioni punktovi na području Herceg-Novog. [Selected Fortification Points in the Area of Herceg Novi]. Herceg-Novi: Boka, p. 59–80.
Lasić, Josip. (2023). Splitska hodonimija: Grad – četvrt – ulica. [Street Names in Split: City – Quarter – Street]. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada.
Ligorio, Orsat. (2014). Problem leksičke stratifikacije u adrijatistici (doktorski rad). [The Problem of Lexical Stratification in Adriatic Studies]. Zadar: Sveučilište u Zadru.
Marasović Alujević, Marina; Lozić Knezović, Katarina. (2014). Toponimija otoka Šolte. [Toponymy of the Island of Šolta]. Split: Filozofski fakultet, Sveučilište u Splitu.
Marasović Alujević, Marina; Lozić Knezović, Katarina. (2018). Toponimija otoka Drvenika i Ploče. [Toponymy of the Islands of Drvenik and Ploča]. Split: Filozofski fakultet Sveučilišta u Splitu.
Marević, Jozo. (2000). Latinsko-hrvatski enciklopedijski rječnik, vol. I. [Latin-Croatian Encyclopedic Dictionary, Vol. I]. Velika Gorica, Zagreb: Marka, Matica hrvatska.
Matasović, Ranko. (2010). Kratka poredbenopovijesna gramatika latinskoga jezika. [A Concise Comparative-Historical Grammar of the Latin Language]. Zagreb: Matica hrvatska.
Matasović, Ranko. (2014). Slavic Nominal-Word Formation. Heidelberg: Universitätsverlag Winter.
Mihăescu, Haralambie. (1978). Le langue latine dans le sud-est de l’Europe. [The Latin Language in Southeastern Europe]. Bucuresti, Paris: Editura Acadmiei, Société d’édition “Les belles lettres”.
Mihaljević, Milan. (2002). Slavenska poredbena gramatika, 1. dio. [Comparative Grammar of the Slavic Languages, Part I]. Zagreb: Školska knjiga.
Milović, Jevto. (1990). Istorijsko-geografski atlas Crne Gore XVI–XX vijek. [Historical and Geographical Atlas of Montenegro (16th–20th Century)]. Nikšić: Univerzitetska riječ. (In Serbian.)
Mletački katastar – katastarske knjige 1597–1797. (1825). [Venetian Cadastre – Land Registry Books 1597–1797 (1825)]. 2019. Zadar: Državni arhiv u Zadru.
Monumenta Serbica Spectantia Historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii. (1858). Miklosich, Franz (ed.). Viennae: Apud Guilelmum Braumüller.
Muljačić, Žarko. (1998). „U kojim se zonama u sadašnjem trenutku smiju očekivati pomaci koji bi mogli doprinijeti boljem poznavanju ’dalmatskoga’?“ [“In Which Zones Can We Currently Expect Progress Toward a Better Understanding of the ’Dalmatian’ Language?”]. Zagreb: Folia onomastica Croatica, no. 7, p. 207–220.
Muljačić, Žarko. (2000). Das Dalmatische: Studien zu einer untergegangenen Sprache. [The Dalmatian Language: Studies on an Extinct Language]. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag.
Nakićenović, Sava. (1913). Boka: antropogeografska studija. [Boka: An Anthropogeographic Study.]. Beograd: Državna štamparija Kraljevine Srbije. (In Serbian.)
Obad, Stijepo; Dokoza Serđo; Martinović Suzana. (1999). Južne granice Dalmacije. [Southern Borders of Dalmatia]. Zadar: Državni arhiv u Zadru.
Oxford Latin Dictionary / OLD. (1968). Oxford: Clarendon Press.
Pušić, Ilija. (1969). Arheološki lokaliteti i stanje arheološke nauke u Boki Kotorskoj. [Archaeological Sites and the State of Archaeological Research in the Bay of Kotor]. Herceg-Novi: Boka, p. 7–23. (In Serbian.)
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika / RJA, svezak 23. [Dictionary of the Croatian or Serbian Language]. 1903. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika / RJA, svezak 33. [Dictionary of the Croatian or Serbian Language]. 1914. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika / RJA, svezak 45. [Dictionary of the Croatian or Serbian Language]. 1930. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika / RJA, svezak 62. [Dictionary of the Croatian or Serbian Language]. 1955. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Sihler. Andrew. (1995). New Comparative Grammar of Greek and Latin. New York, Oxford: Oxford University Press.
Skok, Petar. (1950). Slavenstvo i romanstvo na jadranskim otocima. Toponomastička ispitivanja. [Slavic and Romance Elements on the Adriatic Islands: Toponymic Studies]. Zagreb: Jadranski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.
Skok, Petar. (1971). Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, vol. I. [Etymological Dictionary of the Croatian or Serbian Language, Vol. I]. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Skok, Petar. (1972). Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, vol. II. [Etymological Dictionary of the Croatian or Serbian Language, Vol. II]. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Stotz, Peter. (1996). Handbuch zur Lateinischen Sprache des Mittelalters: Lautlehre. [Handbook of the Latin Language of the Middle Ages: Phonology]. München: C. H. Beck’sche Verlagsbuchhandlung.
Šimunović, Petar. (2000). Toponimija hrvatskoga jadranskog prostora. [Toponymy of the Croatian Adriatic Region]. Zagreb: Golden marketing, Tehnička knjiga.
Tekavčić, Pavao. (1970). Uvod u vulgarni latinitet. [Introduction to Vulgar Latin]. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu.
Tešić, Ana. (2016). Romanizmi u narodnim govorima stare Crne Gore i Brda. [Romance Loanwords in the Vernaculars of Old Montenegro and Brda.]. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu (neobjavljena doktorska disertacija). (In Serbian.)
Väänänen, Veiko. (1981). Introduction au latin vulgaire. [Introduction to Vulgar Latin]. Paris: Librairie Klincksieck.
Vuković, Špiro; Odalović, Gligo. (2014). Kumbor između istorije i sjećanja. [Kumbor Between History and Memory]. Kumbor: autorsko izdanje.
Zloković, Maksim. (1969). „Prilozi za istoriju pomorstva Kumbora“. [“Contributions to the Maritime History of Kumbor”]. Kotor: Godišnjak Pomorskog muzeja, p. 57–88. (In Serbian.)
Zloković, Maksim. (1971). Mletačka uprava u Herceg-Novom. [Venetian Administration in Herceg Novi]. Herceg-Novi: Boka, p. 5–37. (In Serbian.)
Vaillant, Andre. (1974). Grammaire comparée des langues slaves, Tome IV: La formation des noms. [Comparative Grammar of the Slavic Languages, Vol. IV: The Formation of Nouns]. Paris: Editions Klincksieck.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Miomir Abović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
