ČASOPIS ZENIT I NJEMAČKI UTJECAJI
Ključne besede:
Zenit, avangarda, ekspresionizam, zenitizamPovzetek
Kao najvažniji časopis jugoslavenske avangarde čije je djelovanje nadišlo regionalni prostor njegova nastanka, Zenit je svojom poetikom, svojim idejama i svojom programatikom rezonirao i u njemačkom govornom području iz kojeg je isto tako crpio i važne utjecaje. Osobito u prvoj, konstitutivnoj fazi časopisa vidljivi su brojni utjecaji iz njemačkog govornog područja koji nisu bili ograničeni isključivo na idejnu ili ideološku razinu, već su se i praktično mogli pratiti putem brojnih umjetničkih suradnji i poznanstava koje je predvodio uglavnom Ljubomir Micić kao idejni začetnik Zenita. S obzirom na transgresivnu prirodu avangardnih pokreta općenito i na jasno eksplicirane međusobne utjecaje između Zenita i njemačkog govornog područja, u ovom radu nastojat će se pregledno predstaviti njemačke utjecaje na Zenit i zenitizam u njihovim različitim oblicima i formama, kao i istražiti na koji su način njemačka avangarda i osobito njemački ekspresionizam oblikovali rani razvoj Zenita te kako je taj transkulturni transfer utjecao na pozicioniranje zenitizma u kontekstu mreže europskih avangardi.
Prenosi
Literatura
Bürger, Peter. (1974). Theorie der Avantgarde. [Theory of the Avant-Garde] Frankfurt am Main: Suhrkamp. (In German)
Čubrilo, Jasmina. (2012). Yugoslav avant-garde review Zenit (1921 – 1926) and its links with Berlin. U: Centropa XII/3. https://www.academia.edu/4767089/Yugoslav_avant_garde_review_Zenit_1921_1926_and_its_links_with_Berlin (11.5.2024.)
Golubović, V.. Ivan Goll. U: Muzej avangarde. [Museum of the Avant-garde] www.avantgarde-museum.com/hr/museum/kolekcija/umjetniciivan-goll~pe4535/ (5.5.2024.) (In Serbian)
Hunkeler, Thomas i Kunz, Anna. (ur.) (2011). Metropolen der Avantgarde. [Metropolises of the Avant-garde] Bern: Peter Lang. (In German)
Kisić, Dubravka. (2014). Avangardno slikarstvo Joa Kleka i arhitektura Josipa Seissela. [The Avant-Garde Paintings of Jo Klek and the Architecture of Josip Seissel] U: Facta Architectonica 2. Zagreb: Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. 134–145.
Magerski, Christine. (2023). Begrenzte Überschreitung. Zu den Paradoxien des europäischen literarischen Feldes am Beispiel der Zeitschrift Zenit. [Limited Transgression. On the Paradoxes of the European Literary Field Using the Example of the Magazine Zenit] U: Schönborn, Sibylle i Wilhelmi, Fabian. (ur.) (2023). Kulturen der Kritik und das Projekt einer mitteleuropäischen Moderne. [Cultures of Criticism and the Project of a Central European Modernism] Bielefeld: Aisthesis. 103-128. (In German)
Micić, Ljubomir. (1921). Čovek i Umetnost. [Man and Art] U: Micić, Ljubomir. (ur.) (1921). Zenit – internacionalna revija za umetnost i kulturu. [Zenit – International Magazine for Art and Culture] No. 1. 1-2. (In Serbian)
Micić, Ljubomir. (ur.) (1922). Zenit – međunarodni časopis za zenitizam i novu umetnost. [Zenit – International Magazine for Zenitism and New Art] No. 17-18. (In Serbian)
Micić, Ljubomir. (1924). Nova umetnost. [New Art] U: Micić, Ljubomir. (ur.): Zenit – međunarodni časopis za zenitizam i novu umetnost. [Zenit – International Magazine for Art and Culutre] No. 34. (In Serbian)
Micić, Ljubomir; Goll, Ivan; Tokin, Boško. (1921). Manifest zenitizma. [Manifesto of Zenitism] U: Monoskop.org. https://monoskop.org/images/3/31/Micic_Goll_Tokin_Manifest_zenitizma_1921.pdf (5.5.2024.) (In Serbian)
Patrut, Iulia-Karin. (2022). Transnationale Avantgarde-Zeitschriften als Verhandlungsforen europäischer Kunst, Gesellschaft und Politik: Contimporanul und Integral. [Transnational Avant-Garde Magazines as Negotiation Forums for European Art, Society and Politics: Contimporanul and Integral] U: Jutta, Ernst; Scheiding, Oliver; von Hoff, Dagmar. (ur.) (2022): Periodical Studies Today. Leiden: Brill. 280–303. (In German)
Subotić, Irina. (2023). Die internationale Vernetzung der Zeitschrift „Zenit“ (1921 – 1926). [The International Networt of the Magazine „Zenit“ (1921 – 1926)] U: Zagreber Germanistische Beiträge. [Zagreb Germanistic Contributions] 32/1. 115–134. (In German)
Subotić, Irina. (2008a). Odblesci ruske avangarde u jugoslovenskom zenitizmu. [Flashes of the Russian Avant-Garde in Yugoslav Zenitism] U: Arte. http://www.arte.rs/sr/umetnici/teoreticari/irina_subotic-3972/tekstovi/odblesci_ruske_avangarde_u_jugoslovenskom_zenitizmu-1292/ (8.5.2024.) (In Serbian)
Subotić, Irina. (2008b). Istorijske avangarde: dadaizam – zenitizam – nadrealizam. [Historical Avant-Gardes: Dadaism – Zenitism – Surrealism] U: Arte. http://www.arte.rs/sr/umetnici/teoreticari/irina_subotic-3972/tekstovi/istorijske_avangarde_dadaizam_zenitizam_nadrealizam-1573/ (10.5.2024.) (In Serbian)
Subotić, Irina. (1990). Avant-Garde Tendencies in Yugoslavia. U: Art Journal 49/1, From Leningrad to Ljubljana: The Suppressed Avant-Gardes of East-Central and Eastern Europe during the Early Twentieth Century. Spring 1990. 21-27.
Subotić, Irina i Vasić, Ann. (1990). Zenit and Zenitism. U: The Journal of Decorative and Propaganda Arts 17, Yugoslavian Theme Issue (1990). 14–25. (In English)
Tokin, Boško. (1921). Evropski Pesnik Ivan Goll. [The European Poet Ivan Goll] U: Micić, Ljubomir. (ur.) (1921). Zenit – internacionalna revija za umetnost i kulturu. [Zenit – International Magazine for Art and Culture] No. 1. 5-9.
Zupfer, Simone. (2023). Avantgarde als Netzwerk. Einleitung zum Themenschwerpunkt. [The Avant-Garde as a Network. Introduction to the Topic] U: Zagreber Germanistische Beiträge [Zagreb Germanistic Contributions] 32/1. 5–18. (In German)
Žmegač, Viktor. (1967). „Zenit“, eine vergessene Zeitschrift. [„Zenit“, a Forgotten Magazine] U: Die Welt der Slaven. Vierteljahresschrift für Slavistik. [The World of Slavs. Quarterly Journal for Slavic Studies] XII/4. 353-362. (In German)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Aida Alagić Bandov
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
