PANSLAVIZAM JÁNA KOLLÁRA U ODABRANIM DJELIMA HRVATSKIH ILIRSKIH PJESNIKA (ADOPCIJA I TRANSFORMACIJA)
Ključne besede:
Ján Kollár, panslavizam, kulturna uzajamnost, Stanko Vraz, Petar Preradović, Ivan Kukuljević Sakcinski, poezija, preporod, ilirizamPovzetek
U radu se analizira utjecaj koncepcije panslavizma češkog i slovačkog preporoditelja Jána Kollára na pjesništvo trojice hrvatskih pjesnika 19. stoljeća, Stanka Vraza, Petra Preradovića i Ivana Kukuljevića Sakcinskog. Posrijedi su pjesničke zbirke Đulabije (S. Vraz), Pervenci i Slavjanstvu (P. Preradović) te Slavjanke (I. Kukuljević Sakcinski). Ova se djela analiziraju u svjetlu panslavističkog imaginarija koji je Kollár razvio posebice u monumentalnom ciklusu pjesama Slavina kći (Slávy dcera), ali i u drugim svojim književnim i neknjiževnim tekstovima, poput spisa O književnoj uzajamnosti među različitim plemenima i narječjima slavenskog naroda (O literární vzájemnosti mezi rozličnými kmeny a nářečími slovanského národu) i Rasprave o imenima, počecima i starinama slavenskih naroda i njegovih plemena (Rozpravy o jménech, počátcích a starožitnostech národů slavského a jeho kmenů), putopisâ i dr. Posebna pažnja posvetit će se ključnim uporištima Kollárove koncepcije panslavizma (slavenska supremacija, mesijanstvo, teleološki koncept povijesti, motiv slavenske žrtve i stoljetnih neprijatelja-ugnjetavača, mitološki okvir, prepoznatljiva slavenska geografija i dr.) te njihovoj prisutnosti i funkciji u djelima spomenutih hrvatskih pjesnika.
Prenosi
Literatura
Izvori
Kollár, Ján. (1853). O literání vzájemnosti mezi rozličnými kmeny a nářečímí slovanského národu [On the Literary Reciprocity among the Various Tribes and Dialects of the Slavic Nation]. Pešta: autorova naklada. (In Czech.)
Kollár, Ján. (1863). Cestopis druhy a Paměti z mladších let života sepsány [Travelogue II and Memoirs from the Earlier Years of Life]. Spisy Jana Kollára. Díl čtvrtý. Praha: I. L. Kober. (In Czech.)
Kollár, Jan. (1897). Slávy dcera: lyricko-epická báseň v 5 zpěvích [The Daughter of Sláva: A Lyric-Epic Poem in Five Cantos]. Praha: I. L. Kober. (In Czech.)
Kollár, Ján. (1907). Cestopis obsahující cestu do horní Italie a odtud přes Tyrolsko a Bavorsko, se zvláštním ohledem na slavjanské živly roku 1841 [A Travelogue Covering a Journey to Northern Italy and Beyond Through Tyrol and Bavaria, with Special Emphasis on the Slavic Population]. Praha: J. Otto. (In Czech.)
Kollár, Jan. (2011). Slávy dcera [The Daughter of Sláva]. Praha: Městská knihovna v Praze. Available at: https://web2.mlp.cz/koweb/00/03/37/06/49/slavy_dcera.pdf (sccessed October 15, 2025). (In Czech.)
Kukuljević Sakcinski, Ivan. (1848). Slavjanke [Slavic Women]. Zagreb: Franjo Župan. (In Croatian.)
Preradović, Petar. (1846). Pervenci [First Fruits]. Zadar: Demarchi-Rougier.
(In Croatian.)
Preradović, Petar. (1921). Slavjanstvu. Pjesma slavjanskog humanizma [To the Slavic World. A Poem of Slavic Humanism]. Split : [Hrvatske knjižare]. (In Croatian.)
Vraz, Stanko. (1863). Djulabije. Ljubezne ponude za Ljubicu [Rose-apples.
Loving Offerings to Ljubica]. Zagreb: Matica ilirska. (In Croatian.)
Literatura
[Anonimno]. (1841). Pozdrav Ivanu Kolláru [A Greeting to Ján Kollár].
Danica ilirska [Illyrian Morning Star], 38. 153-154. (in Croatian.) Barac, Antun. (1954a). Stanko Vraz (1810–1851). In Vraz, S.-Preradović, P.
Djela [Works]. Zagreb: Zora. 7-32 (In Croatian.)
Barac, Antun. (1954b). Petar Preradović (1818–1872). In Vraz, S.-
Preradović, P. Djela [Works]. Zagreb: Zora. 283-310 (In Croatian.) Batušić, Nikola. (1997). Ivan Kukuljević Sakcinski. In Kukuljević Sakcinski,
Ivan. Izabrana djela [Selected Works]. Zagreb: Matica hrvatska. 11-37. (In Croatian.)
Brešić, Vinko. (2019). Hrvatska književnost 19. stoljeća [Croatian Literature of the 19th Century]. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet. Available at:
https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/80/129
/5897 (accessed October 26, 2025). (In Croatian.)
Ivanković, Katica. (2008). Jan Kollár u Danici ilirskoj [Jan Kollár in Danica ilirska]. In Ivanković, Katica. Pogledi na češku književnost [Views on Czech Literature]. Zagreb: FF press. 19-25. (In Croatian.)
Ivanković, Katica. (2015). Povijest novije češke književnosti I. Češka književnost u tvorbi nacionalnog identiteta tijekom XIX. stoljeća [History of Modern Czech Literature I: Czech Literature in the Formation of National Identity during the Nineteenth Century]. Zagreb: Disput. (In Croatian.)
Jelčić, Dubravko. (2004). Povijest hrvatske književnosti: tisućljeće od Bašćanske ploče do postmoderne [History of Croatian Literature: A Millennium from the Baška Tablet to Postmodernism]. Zagreb: Naklada Pavičić. (In Croatian.)
Jež, Andraž. (2013). Medbesedilne povezave med Slávy dcero Jana Kollárja in Djulabijami Stanka Vraza [Intertextual Connections between Slávy dcera by Jan Kollár and Djulabije by Stanko Vraz]. Slavistična revija [Slavic Review], 61(4). 605-619. (In Slovenian.)
Kudělka, Viktor. (1974). Kollárův vliv v básnictví Ilyrů [Kollár’s Influence in the Poetry of the Illyrians]. Sborník prací Filozofické fakulty Brněnské Univerzity Studia minora Facultas philosophicae Universitatis Brunensis [Proceedings of the Faculty of Arts of Brno University: Studia Minora, Faculty of Arts, Masaryk University], D 21. 83-98. (In Czech.)
Kukuljević, Ivan. (1841). [Nenaslovljeno] [Untitled]. Danica ilirska [Illyrian Morning Star], 38. 154. (in Croatian.)
Kukuljević Sakcinski, Ivan. (1852). Čèrtice o Janu Kolláru [Notes on Jan Kollár]. Neven, 12. 182-187. (In Croatian.)
Kvapil, Miroslav. (1998). František Ladislav Čelakovský i hrvatska književnost [František Ladislav Čelakovský and Croatian Literature]. In Hrvatsko-češke književne veze [Croatian–Czech Literary Connections]. Zagreb: Matica hrvatska. 242-259. (In Croatian.)
Macura, Vladimír. (1976). Mytologie Slávy dcery [The Mythology of Slávy dcera]. Česká literatura, 24(1). 37-46. (In Czech.)
Milanja, Cvjetko. (1995). Petar Preradović – od romantizma do spiritizma [Petar Preradović – From Romanticism to Spiritism]. Umjetnost riječi [The art of Words], 39(1). 21-37. (In Croatian.)
Opelík, Jiří et al. (2000.) Lexikon české literatury. Osobnosti, díla, instituce [Lexicon of Czech Literature: Personalities, Works, Institutions], 3/I M–
O. Praha: Nakladatelství Academia.
Pohorský, Miloš. (1970). Mladý Jan Kollár (Básník sonetů z roku 1821. Básník a mýtus) [The Young Jan Kollár (The Poet of the 1821 Sonnets: The Poet and the Myth)]. Česká literatura [Czech Literature], 18(2). 124-146.
Stančić, Nikša. (1997). Ideja o „slavenskoj uzajamnosti“ Jána Kollára i njezina hrvatska recepcija [The Idea of “Slavic Reciprocity” by Ján Kollár and Its Croatian Reception]. Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu [Proceedings of the Department of Croatian History, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Zagreb], 30. 65-76. (In Croatian.)
Šabić, Marijan. (2009). Iz zlatnog Praga: češka književnost i kultura u hrvatskoj književnoj periodici 1835. – 1903. [From Golden Prague: Czech Literature and Culture in Croatian Literary Periodicals, 1835–1903]. Zagreb-Slavonski Brod: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet – Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje. (In Croatian.)
Šokčević, Dino. (2002). Hrvatska u trokutu mađarsko-hrvatsko-austrijskih odnosa od 1790. do 1918. [Croatia in the Triangle of Hungarian–Croatian–Austrian Relations from 1790 to 1918]. In Švoger, V.-Turkalj,
J. (eds.). Temelji moderne hrvatske. Hrvatske zemlje u „dugom“ 19. stoljeću [Foundations of Modern Croatia: The Croatian Lands in the “Long” Nineteenth Century]. Zagreb: Matica hrvatska. 561-616. (In Croatian.)
Šmahelová, Hana. (2002). Kollárová vize slovanské vzájemnosti [Kollár’s Vision of Slavic Reciprocity]. Česká literatura [Czech Literature], 50(2). 125-148. (In Czech.)
Šrepel, Milivoj. ([1893]). Jan Kollár i Hrvati [Jan Kollár and the Croats].
Vienac [Wreath], 25(29-31). Beč: [izdavač nenaveden]. (In Croatian)
Švoger, Vlasta. (1998). Recepcija Herdera u hrvatskome narodnom preporodu na temelju Danice ilirske [he Reception of Herder in the Croatian National Revival Based on Danica ilirska]. Časopis za suvremenu povijest [Journal of Contemporary History], 30(3). 455-478. (In Croatian.)
Tafra, Branka. (2006). Značenje narodnoga preporoda za hrvatski jezik [The Significance of the National Revival for the Croatian Language]. Croatia et Slavica Iadertina, 2(2). 43-55. (In Croatian.)
Vodička, Felix. (1960). Dějiny české literatury II. (Literatura národního obrození) [History of Czech Literature II (Literature of the National
Revival)]. Praha: Nakladatelství československé akademie věd. (In Czech.)
Wollman, Frank. (1940). Slovanská myšlenka od Dobrovského a Kollára k Masarykovi [The Slavic Idea from Dobrovský and Kollár to Masaryk]. In Mathesius, V. (ed.). Co daly naše země Evropě a lidstvu [What Our Lands Have Given to Europe and Humanity]. Praha: Evropský literární klub. 37-47. (In Czech.)
Živančević, Ivana. (1988). Krakovjak u hrvatskoj i slovenačkoj poeziji [The Krakowiak in Croatian and Slovenian Poetry]. Croatia, XIX(30). 41-52. (In Croatian.)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Matija Ivačić, Ivan Moharić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.