ОБЛИЦИ СМЕХА У ПРИПОВЕДНОМ СТВАРАЛАШТВУ ЛАЗЕ ЛАЗАРЕВИЋА
Ključne besede:
смех у реализму, тужан смех, усиљен смех, раскалашни смех, рустичан хумор, поређења, смех и смрт, смех и љубавPovzetek
У раду се тематизује улога смеха у стваралаштву Лазе Лазаревића, с посебним освртом на његову функцију у обликовању и разрешењу сложених наративних ситуација у којима се ликови налазе. Истражују се механизми посредством којих аутор употребљава хумор као средство наративне медијације, затим елементи који су, упркос протоку времена, задржали своју комичку релевантност у савременом читању, као и облици и поводи смеха самих јунака. Рад је структуриран у седам тематских целина, у оквиру којих се анализирају: употреба смеха као стратегије привлачења пажње субјекта романтичног интересовања; стилска средства која генеришу хуморни потенцијал текста; дистинкција између искреног, спонтаног смеха и његових симулираних или функционализованих облика; специфичности рустичног хумора; феномен (о)смеха, који се преплиће са емоцијама туге; као и појаве смеха у наративно неочекиваним и семантички напетим ситуацијама. Основна намера рада јесте да понуди више интерпретативних перспектива феномена смеха у делу Лазе Лазаревића, указујући на његову значајну, али недовољно истражену улогу у поетици српског реализма, те да афирмише смех као релевантну аналитичку категорију у проучавању не само овог писца, већ и ширег књижевноисторијског контекста епохе.
Prenosi
Literatura
Примарна / Primary
Антологијска едиција „Десет векова српске књижевности“, књ. 40. Лаза Лазаревић. Јанко Веселиновић Laza Lazarević. Janko Veselinović. Прир. Снежана Милосављевић Милић, Мирко Ђукић. Нови Сад: Издавачки центар Матице српске, 2015. (In Serbian.)
Лазаревић, Лаза. (1996). Приповетке Stories. Београд: Завод за уџбенике и наставна средства. (In Serbian.)
Перишић, Игор. (2012). Увод у теорије смеха An Introduction to Theories of Laughter. Београд: Службени гласник. (In Serbian.)
Секундарна / Secondary
Вукићевић, Драгана. (2014). „Смех у белом“ “Laughter in white”]. Огледавања: Лаза Лазаревић – Симо Матавуљ [Mirroring: Laza Lazarević – Simo Matavulj. Ниш: Филозофски факултет. (In Serbian.) Вукићевић, Драгана. (2011). „(Не) читљивост или (не) исписивост душе (О непомирљивим читањима Лазаревићеве прозе)“ “(Un)readability
or (un)printability of the soul (On irreconcilable readings of Lazarević’s prose)”]. У: Приповедна уметност Лазе К. Лазаревића, зборник радова [Narrative Art of Laza K. Lazarević, Collection of Works]. Ур. Милета Аћимовић Ивков. Шабац: Библиотека шабачка. (In Serbian.) Дамјанов, Сава. (2012). „Лаза Лазаревић у 21. веку“ “Laza Lazarević in the 21st century”]. У: Нова читања традиције [New Readings of
Tradiction]. Београд: Службени гласник. (In Serbian.)
Иванић, Душан. (2012). „Приповједачки хоризонти Лазе Лазаревића“
“Narrative horizons of Laza Lazarević”]. У: Лаза К. Лазаревић: живот и дело [Laza K. Lazarević: Life and Work. Београд: Српско лекарско друштво. (In Serbian.)
Кашанин, Милан. (1968). „Светлост у приповеци“ “Light in the story”]. У: Судбине и људи [Fates and People. Београд: Просвета. (In Serbian.)
Константиновић, Зоран. (2003). „Дискурз и противдискурз, приповедање и казивање у Лазаревићевој причи Ветар“ “Discourse and counter-discourse, narration and telling in Lazarevic’s story The Wind”]. У: Научни састанак слависта у Вукове дане [Scientific Meeting of Slavists in Days of the Vuk]. Књ. 15, св. 2. Београд: Међународни славистички центар. (In Serbian.)
Недељковић, Драган. (2003). „О ’Школској икони’ Лазе Лазаревића и поводом ње“ “About the ’School icon’ of Laza Lazarevic and its occasion”]. У: Научни састанак слависта у Вукове дане [Scientific Meeting of Slavists in Days of the Vuk]. Књ. 15, св. 2. Београд: Међународни славистички центар. (In Serbian.)
Ненин, Миливој. (2003). „Нови Лаза Лазаревић“ “New Laza Lazarević”. Зборник Матице српске за књижевност и језик, књ. 51, св. 1–2). Нови Сад: Матица српска. (In Serbian.)
Николић, Милија. (1996). „Дарови српској књижевности“ “Gifts to Serbian literature”]. У: Лаза Лазаревић. Приповетке [Stories. Београд: Завод за уџбенике и наставна средства. (In Serbian.)
Раичевић, Горана. (2007). Лаза Лазаревић: јунак наших дана Laza Lazarević: The Hero of Our Days. Нови Сад: Академска књига. (In Serbian.)
Чајкановић, Веселин. (1985). О магији и религији About Magic and Religion. Београд: Просвета. (In Serbian.)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Марија С. Цветићанин

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.