СТРУКТУРНЫЕ И ФУНКЦИОНАЛЬНЫЕ ОСОБЕННОСТИ СОВРЕМЕННОГО МОЛОДЁЖНОГО СЛЕНГА И ВОЗМОЖНОСТИ ЕГО ИСПОЛЬЗОВАНИЯ В ПРАКТИКЕ ПРЕПОДАВАНИЯ РКИ (УРОВНИ B1–B2)
Ključne besede:
молодёжный сленг, разговорная речь, сленговая лексика, РКИ, уровни B1–B2, социокультурная компетенция, словообразовательные модели, методика преподаванияPovzetek
В статье рассматриваются структурные и
функциональные особенности современного русскоязычного
молодёжного сленга, формирующегося под влиянием социальных,
культурных и медиальных факторов. Анализируются
словообразовательные модели, семантические особенности и
коммуникативные функции наиболее частотных сленговых единиц.
Отдельное внимание уделяется методическим возможностям
использования молодёжного сленга в обучении русскому языку как
иностранному на уровнях B1–B2. Предлагаются принципы отбора
сленговой лексики, а также формы и приёмы работы, направленные
на развитие рецептивной и социокультурной компетенции
учащихся. Показано, что осторожно интегрированный сленг
способствует повышению мотивации и улучшению понимания
аутентичной современной речи.
Prenosi
Literatura
Балыхина, Т. М. (2007.) Методика преподавания русского языка как неродного (нового). Москва: Издательство Российского университета дружбы народов.[ [Balykhina, T.M. (2007). Methodology of teaching Russian as a non-native (new) language. Moscow: Izdatel’stvo Rossiiskogo universiteta druzhby narodov]. (In Russian.)
Береговская, Э. М. (1996.) Молодёжный сленг: формирование и функционирование. В Вопросы языкознания 3: 32–41. [Beregovskaya, E.M. (1996). [Youth slang: formation and functioning. In: Topics in the Study of Language № 3]. 32-41]. (In Russian.)
Гареева, Л. М. 2021. Современный молодёжный сленг: его источники и разновидности. В Международный научно-исследовательский журнал 9 (111), ч. 3: 129–131.[Gareeva, L.M. (2021). Contemporary youth slang: its sources and varieties. In: International Research Journal № 9 (111), Part 3]. 129-131]. (In Russian.)
Земская, Е. А. (2011.) Русский язык как иностранный. Русская разговорная речь. Лингвистический анализ и проблемы обучения. Москва: Флинта; Наука. [Zemskaya, E.A. (2011). Russian as a foreign language. Russian colloquial speech. Linguistic analysis and problems of teaching. Moscow: Flinta; Nauka]. (In Russian.)
Крючкова, Л. С. Мощинская, Н. В. (2009.) Практическая методика обучения русскому языку как иностранному. Москва. [Kryuchkova, L.S., Moshchinskaya, N.V. (2009). Practical methodology of teaching Russian as a foreign language. Moscow]. (In Russian.)
Кронгауз, М. А. 2007. Русский язык на грани нервного срыва. Москва: Знак; Языки славянских культур.[Krongauz, M.A. (2007). The Russian language on the verge of a nervous breakdown. Moscow: Znak; Yazyki slavyanskikh kul’tur]. (In Russian.)
Лебединский, С. И. Гербик, Л. Ф. (2011.) Методика преподавания русского языка как иностранного. Минск. [Lebedinskii, S.I., Gerbik, L.F. (2011). Methodology of teaching Russian as a foreign language. Minsk]. (In Russian.)
Маслова, Н. И. (2024.) Лингвокультурологический анализ заимствованной лексики и молодёжного сленга на занятиях по РКИ.В Проблемы преподавания русского языка как иностранного в современном вузе: традиции, новации и перспективы. М. В. Беляков, рeд. Москва: МГИМО-Университет. 227–233. [Maslova, N.I. (2024). Linguocultural analysis of borrowed vocabulary and youth slang in Russian as a foreign language classes. In: Belyakov, M.V. (Ed.). Problems of teaching Russian as a foreign language in the contemporary university: traditions, innovations and prospects. Moscow: MGIMO-Universitet]. 227-233. (In Russian.)
Руденко, М. Ю. (2016.) Исследование арго, жаргона и сленга: вопросы терминологии. В Филологические науки. Вопросы теории и практики 5 (59), ч. 3: 127–134. [Rudenko, M.Yu. (2016). The study of argot, jargon and slang: questions of terminology. In: Philological Sciences. Issues of Theory and Practice № 5 (59), Part 3]. 127-134. (In Russian.)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Кристина Окуличиуте Микац
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
