МОРЛАКИЗАМ КАО ИМАГОЛОШКИ ЕКСПЕРИМЕНТ У РОМАНУ „МЛАДЕНКА КОСТОНОГА“ ЖЕЛИМИРА ПЕРИША
Ključne besede:
имагологија, идентитет, алтеритет, Морлак, постмодернизамPovzetek
Овај рад представља анализу романа Младенка костонога хрватског писца Желимира Периша, кроз дихотомију морлакизма. Ова дихотомија подразумева снисходљив однос према инфериорном Другом, најчешће из угла западног, „цивилизованог“ човека према некоме са Истока. Такав однос најчешће се осликава кроз надевање неког етнонима том инфериорном Другом. Други елемент дихотомије морлакизма чини описивање културе и обичаја словенског становништва јадранског залеђа по угледу на путопис Пут по Далмацији опата Алберта Фортиса. То подразумева описивање њиховог сујеверја (вештице, вампири итд.), историјско-културолошких феномена попут хајдучије и крвне освете, као и народних обичаја, од којих се највише инсистира на десетерачким стиховима и народном певању уз гусле. Овај рад покушава да покаже како аутор читаво ово књижевно дело заснива на дихотомији морлакизма кроз имаголошке концепте хетеропредстава и аутопредстава. Овим експериментима аутор подвргава иронији сопство и идентитет супериорног и инфериорног, али и самог себе као аутора. Он такође иронизује и однос према том Другом, чијем културном оквиру припадају и аутор и читалац, према сопственој култури и традицији, што постиже како наративним поступком, тако и разним поигравањима стилом, језиком и другим књижевним техникама.
Prenosi
Literatura
Bakic-Hayden, Milica. (1995). “Nesting Orientalisms: The Case of Former Yugoslavia”. Slavic Review, 54 (4), 917–931.
Bešker, Inoslav. (2019). „O povijesnoj posebnosti ’Vlajâ’, zvanih i ’Morlacchi’“. [“On the historical particularities of the ’Vlajs’ also called the ’Morlacchi’”]. U: Zbornik Drage Roksandića [Proceedings of Draga Roksandić]. Split. (In Croatian.)
Dukić, Davor. (2009). Predgovor: „O imagologiji“ [Preface: “About imagology”]. In: Dukić, Davor (compl.). Kako vidimo strane zemlje?: Uvod u imagologiju [How do we see the foreign countries? An introduction to imagology]. Zagreb, 5–22. (In Croatian.)
Dyserinck, Hugo. (2009). „O problemu ’images’ i ’mirages’ i njihovu istraživanju u okviru komparativne književnosti“ [“On the problem of ’images’ and ’mirages’ and their research within the framework of comparative literature”]. In: Dukić, Davor (compl.). Kako vidimo strane zemlje?: Uvod u imagologiju [How do we see the foreign countries? An introduction to imagology]. Zagreb, 23–36. (In Croatian.)
Fortis, Alberto. (1984). Put po Dalmaciji [Travel to Dalmatia]. Zagreb: Globus. (In Croatian.)
Ivetić, Eđidio. (2015). Granica na Mediteranu: Istočni Jadran između Italije i južnoslovenskog sveta od XIII do XX veka [A border in the Mediterranean: The East Adriatic between Italy and the south Slavic world from 13th to 20th century]. Beograd: Arhipelag. (In Serbian.)
Ivetić, Eđidio. (2021). Istorija Jadrana. More i njegova civilizacija [The history of the Adriatic. The sea and its civilisation]. Beograd: Arhipelag. (In Serbian.)
Lazarević Radak, Sanja. (2013). Otkrivanje Balkana [The discovery of the Balkans]. Pančevo: Mali Nemo. (In Serbian.)
Lazarević Di Giacomo, Persida. (2008). ”Il primo tentativo sistematico di unione delle chiese in Dalmazia. La figura di Benedetto Kraglievich tra storia e letteratura” [“The first systematic attempt at the union of churches in Dalmatia. The figure of Benedetto Kraglievich between history and literature”]. Adriatico contemporaneo: Rotte e percezioni del mare comune tra Ottocento e Novecento [Contemporary Adriatic: Routes and Perceptions of the Shared Sea between the 19th and 20th Centuries], 255–278.
Leto, Maria Rita. (2011). ”I Morlacchi, un nome per l’altro” [“The Morlachs, a name of the Other”]. Rotte Adriatiche: Tra Italia, Balcani e Mediterraneo [Adriatic Routes: Between Italy, the Balkans, and the Mediterranean].
Pageaux, Daniel-Henri. (2009). „Od kulturnog imaginarija do imaginarnog“ [“From cultural imaginarium to the imaginary”]. In: Dukić, Davor (compl.). Kako vidimo strane zemlje?: Uvod u imagologiju [How do we see the foreign countries? An introduction to imagology]. Zagreb, 125–150. (In Croatian.)
Periš, Želimir. (2020). Mladenka kostonoga. Zagreb: OceanMore. (In Croatian.)
Syndram, Karl Ulrich. (2009). „Estetika alteriteta: književnost i imagološki pristup“ [“The aesthetics of alterity: Literature and the imagological approach”]. In: Dukić, Davor (compl.). Kako vidimo strane zemlje?: Uvod u imagologiju [How do we see the foreign countries? An introduction to imagology]. Zagreb, 71–82. (In Croatian.)
Todorov, Tzvetan. (1995). The Morals of History. Minneapolis: University of Minnesota Press.
Todorova, Marija. (2006). Imaginarni Balkan [Imagining the Balkans]. Beograd: Biblioteka XX vek. (In Serbian.)
Павловић, Михаило. (2006). „Алберто Фортис и француска књижевност“ [“Alberto Fortis and the french literature”]. Летопис Матице српске, 447, no. 4, 613–627. (In Serbian.)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Miloš Pržić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
